Prijava

Pozabil/a sem geslo



Venice Staff

Administratorji::

Gabrielle, Benečanka

Anastasia, turistka

. . . . . .

Moderatorji::

Alessandra, Benečanka

Niccolas, Benečan

Apple, turistka

[part moderator]

Mesec na forumu: december
 
 
Podnebje: vetrovno, okoli 12 °C
Kdo je z nami
Trenutno forum pregleduje 1 uporabnik :: 0 registriranih, 0 skritih in 1 gost

Noben

[ View the whole list ]


Največ obiskovalcev na forumu je bilo: 13, dne Čet Jul 09, 2009 9:39 pm

You are not connected. Please login or register

Opisi.

Go down  Sporočilo [Stran 1 od 1]

1default Opisi. on Tor Okt 07, 2008 11:21 am

Gabrielle

avatar
Administrator
Administrator
No, zdaj ste prebrali že vse zgodbe, in očitno vam je bilo tako všeč, da ste se prijavili. Upamo tudi, da boste z veseljem sodelovali. Še vedno pa morate storiti še en korak. Opis, ki mora biti čimbolj obširen, da bi si drugi lahko v živo predstavljali vaš lik. Opis, ki je lahko ob pomanjkljivostih tudi zavrnjen. Seveda imate za opis določen čas - teden dni. Ta omejitev je zato, da lahko nekako "pometemo" lenuhe, ki bi na forumu izražali le število članov. Seveda, če pa ne utegnete in želite imeti izbrani lik, napišite to pod odsotnosti.
Za opis pa morate izpolniti naslednje točke:

Koda:

[center][b]× Ime in priimek:[/b]
[b]× Država in mesto:[/b]
[b]× Benečan ali turist?[/b]
[b]× Starost:[/b]
[b]× Poklic/študij:[/b]
[b]× Slika + opis:[/b]
[b]× Družina + preteklost:[/b]
[b]× Značaj:[/b]
[b]× Posebnosti:[/b]
[b]× Primer RPG posta:[/b][/center]

Potrudite se pri vašem opisu. Včasih vam je lahko tudi v pomoč - malce pokukajte vsake toliko v svoj opis, da obnoviš značaj in izgled tvojega lika, itd. Predvsem pa se potrudite pri zadnji točki, ki pa bo za vas verjetno odločilna. Sprejel oz. zavrnil pa vas bo ena od admink. Preden spišete opis si preberite tole: klik. Če pa še vedno ne razumete, se obrnite na ene od admink Wink .

Da ste sprejeti, morate izpolniti tudi profil (vaš priimek, služba, starost lika itd.).



Nazadnje urejal/a Gabrielle Sre Okt 22, 2008 7:58 am; skupaj popravljeno 5 krat (Reason for editing : Napaka pri zapisu.^^)


_________________


.I just love the flowers.
Poglej uporabnikov profil http://venezia.secrets-stories.net

2default Re: Opisi. on Tor Okt 07, 2008 11:21 am

Gabrielle

avatar
Administrator
Administrator
× Ime in priimek:
Gabrielle Lorenzotti, pravijo ji tudi Gabb

× Država in mesto:
Italija, Benetke

× Benečan ali turist?
Benečanka.

× Starost:
26 let

× Poklic/študij:
Zgodovinarka in vodička v beneškem muzeju.

× Slika opis:


Drobna postava ji omogoča, da je gibka, in to ji seveda poudarja naravno ljubkost. Njeni gibi so graciozni, da dobiš občutek, kakor da bi plesala in vsak gib že v naprej naredila. Lahko si jo ogleduješ ure in ure, a vseeno ne boš našel ritma njenega gibanja. Obraz izgleda, kot da je iz porcelana, in kar zbojiš se, da ji ne bi storil česa hudega, krhkostjo, ki jo premore. Porcelan lahko z njo primerjamo tudi po njeni bledi koži, ki ne pordeči niti takrat, ko jo je sram ali pa teče. Nikdar se ni opekla, in to zaradi tega, ker tudi nikdar ni preveč marala pripekajočih sončnih žarkov, ki bi ji svetili naravnost na telo. Obrazne poteze so mile, gladke, in vsaka pora je prenapolnjena z žalostjo. Ko se njena usta razpotegnejo v nasmeh, se ji v licih postorijo majhni dve luknjici. Ustnice so polne in so pravi kontrast bledice, saj so skorajda naravno živo rdeče.

Stvar, ki je na njenem telesu ne smemo izpustiti, so oči. Če ji pogledaš v to točko obraza, boš zaznal vsa njena hrepenenja, žalosti in izkušnje, ki bi jih rada zakrila očem javnosti, vendar ji to telo ne dovoli, zato si pomaga si pripiranjem - pred ljudmi ljubko pogleda na tla in izgleda še bolj lepa kakor sicer. Toda marsikdo si želi pogledati naravnost v njene oči, in občutiti lepoto, ko bi jih nežna, mirna dobrina zaobjela v svoj modrikast objem. Imajo resnično nenavadno močno modro barvo, ki osupne vsakogar, lahko bi dejali, nekako "hipnotizirali". Telo ji krasijo tudi bujni, temno rjavi in lahno kodrasti lasje, ki ji nežno in nevsiljivo padajo na ramena in jih nerada zapne v čop - niti v najhujši vročini. Morda želi s tem skriti svoj bledi, a zapeljivi in čudovit vrat. Če pa že ne drugega, si pomaga pri ogledalu lase preplesti v dolgo, trdo kito, ki se vedno konča s rdečim ali modrim trakom, ki je nekoliko predolg in pada na hrbet, ki je nenavadno suh in vitek. Marsikatero dekle bi ubijalo za takšno postavo, saj lahko o njej le sanjajo. Ali Gabb je to dobila kot nekakšno poplačilo za trpljenje, ki ga je doživela v svojem otroštvu. Če bi lahko opisali vse nepravičnosti, ki so se njej zgodile, bi takoj dekleta zaželele imeti svoje telo, pa naj ima morda par milimetrov preveč v pasu in morda malce preveč prsi.
Rada nosi svetlo rožnate obleke, ki niso povsem odprte, a imajo nekaj dekolteja, tako kot se za spodobno samostojno dekle spodobi. Ličil ne potrebuje, morda le lahen puder za kakšno posebnost in rahlo pordele ustnice. Njeno mnenje je, da se mora vsak človek oblačiti po svoje in ne po zadnjem kriku mode, ki se bo tako ali tako v nekaj mesecih spremenil. Sama ima tako svoj stil, ki morda izgleda malce staromoden, a se ji prilega in ne izpade čudna.

× Družina preteklost:
Rodila se je kot plod posiljene semenajstletnega dekleta, Josephine (42). Očeta ni nikdar spoznala in si ga tudi ne želi, glavnega krivca za njeno spočetja. Svoja otroška leta je večinoma preživljala pri starih starših, Dominiqu in Moniqui, ki je pa niso sprejeli in razvajali kakor drugi svoje vnuke. Ob njih še na majhno čokoladko Kinder ni smela pomisliti. To se je poznalo predvsem po tem, da jo niso marali po pogledu. Niti ena izrazna poteza ni bila po njihovi strani, in tako so domnevali, da je bila vržena po njenem očetu. Večinoma je svoj prosti čas preživljala v svoji majhni sobici, beroč knjigo ali pa igraje šah sama s seboj. Mama zanjo sploh ni skrbela, živela je nekakšno žensko, neporočeno življenje, naprej študirala, hodila s fanti in zmenke, in Gabb je bila v glavnem prepuščena sama sebi. Ker velikokrat ni vedela kaj početi, je preučevala vnaprejšno snov in tako so jo v šoli označili kot 'piflarko', čeprav to sploh ni bila. Stvari si je zapomnila na prvi pogled in na prvo besedo, ki jo je slišala. Učitelji so jo imeli radi zaradi znanja, a marsikdaj bi jim bilo všeč, če bi svoje mnenje in vedo ponesla naglas tudi celemu razredu. Nekega dne pa se je zgolj iz dolgočasja vpisala na šolsko delavnico - šah. O njem je imela bore malo pojma, le to, da moraš po šahovici premikati neke figure, a izbire je bilo zelo malo, pa še to so bili večinoma kakšni športi. Počasi se je navdušila za celo stvar, ogromno taktik, ki jih je lahko uporabljala v igri, in začela vedno bolj zmagovati. Lahko bi prišla še daleč, če ne bi bilo treba večino tekmovanj plačati, na kar pa njena mama še pomisliti ni mogla, ne da bi se zgrozila. Tistih nekaj centov, ki ji je cingljalo v nogavici, pa niso mogli plačati tistih nekaj evrov. Nekako se je potolažila s tem, da igra šah le za svojo zabavo in ne za nagrade. A na univerzi je poiskala študentsko delo in poskušala nadaljevati svojo šahovsko pot. Kontaktirala se je z bivšim učiteljem, ki jo je pravilno usmerjal in ji pomagal s tekmovanji. Denar ji je tu zelo pomagal in njena kariera je bila na vrhuncu dvaindvajsetih let, ko je to le s težavo opustila. Morala je poiskati službo in to za zgodovinarko ni kaj lahka naloga. Zašla je v Benetke, kjer je v trenutku pozabila na svoj šport. Od vsega blišča se je odločila, da bo tu ostala. Medtem pa niti slišala ni besedice o svojih svojcih. Pa ni bila kaj posebno v skrbeh. Z njo so tako ravnali, da jim nihče ne bi rad pritekel v objem.

× Značaj:
Če bi jo morali opisati z eno besedo, bi se to glasilo: zaprta. Ne zaprta kot v kakšni sobi ali pa s prebavnimi motnjami, temveč zaprta v svoji duši. Z ravnanjem tistih, s katerimi je živela, je nanjo to močno vplivalo. Nobenemu ni mogla zaupati svojih skrivnosti, niti svoji materi ne. V šoli je vedno poslušala, kako njene sošolke stokajo, ker jim mame ne kupujejo ličil, ki bi jih rade imele, in takrat bi jim najraje zaprla usta s kakšno klofuto. Oni so imeli mamo, ki se je za njih sploh kaj pobrigala! Imele so očeta, moža, ki se je z njimi, ko so bili še otroci, igrali, in verjela je tudi, da včasih sedejo na divan in se pogovarjajo o dekliških stvareh. Gabb sama pa se je bala celo pisati dnevnik, saj bi se lahko zgodilo, da bi ji pregledali sobo, našli njene izbruhe in izpade na enem mestu in ne bi bilo dvoma, da je ne bi kaznovali. Doma so ji prepovedali razno razne stvari, kot so čokolade, torte, žepnina; s tem se je naučila biti varčna, ravnati dobro s tistimi nekaj centi, ki jih je imela. Edina dobra stvar, ki jo je od te "vzgoje" vzela, je ta, da ni bila nikdar kakšna razvajena punčara, ki se je cmerala, ker so ji kupili čokolado druge znamke, kot si je želela. Prav tako Gabb niso dovolili oditi od doma s sošolkami, zato z njimi ponavadi ni imele nobene prave teme za pogovor. To je bil verjetno razlog, da sošolke niso kazale bogve kaj pozornosti nanjo. Njen glas je blag, tih in nežen, prav tako kot njeno srce. Slaba stran tega je, da so jo vedno zasmehovali zaradi drobnega glasu, ki se je iz njenega grla izvil še kako poredkoma. Svoje misli je vedno ohranile zase in zato je bila tudi večkrat zavržena in večkrat podležena psihičnemu nasilju, ker se ni znala braniti. Dobra lastnost, ki pa jo je obdržala pri življenju, je pozitivnost. Ni je boljše stvari, kot poskušati vse videti v karseda najboljši luči, in si s tem pomagaš, da ti včasih ni tako hudo. Verjetno bi že nekaj let nazaj naredila samomor, če bi obžalovala samo sebe in zavidala vsem radar celega sveta. Poleg tega je tu še ena stvar, in to je vztrajnost. Ta ji je pomagala, da je v šoli vzhajala, hodila k šahu, in ta njena lastnost skoraj meji na trmo. Vendar se ob ljudeh, ki so višje nad njo, spoštljivo obnaša in vse besede požre vase, namesto da bi butnile ven. Vedno se je počutila nekako zavrženo, in to ni najbolj prijeten občutek. In ta je bil predvsem takrat, ko jo stari starši še pogledali niso.
Njena plahost in krhka zunanjost pa je že odvrnila marsikaterega fanta, ki bi jo bil rad osvojil.
Nova služba pa ji pomaga, da se postavlja v nekoliko bolj samozavestno dekle, ko mora govoriti med množico turistov.

× Posebnosti:
× Obožuje naravo in vse, kar pride zraven.
× Sama pri sebi rada poje, in čeprav si v družbi komaj upa odpreti usta, se v njenem stanovanju petje zasliši skoraj vsakič, ko je luč prižgana.
× Njena služba zahteva znanje veliko jezikov. Zato ni čudno, da obvlada grščino, latinščino, angleščino in francoščino.

× Primer RPG posta:

December se je že bližal koncu, ko se je Gabb s polnimi vrečkami novoletnih slaščic odpravljala proti svojemu stanovanju, pripravljena, da preživi še eno novo leto sama, ogledujoč si film na televiziji in spancem takoj po polnoči, ko si do konca ogleda rakete, ki kar penijo iz mesta kakor šampanjec. To leto si je za darilo privoščila malce dražjo uro, za katero je vedela, da ji bo zdržala dlje časa. Z nekakšnim ponosom si jo je ogledovala, ko ji je ležala na roki, in opazovala odbijajoče se žarke brlečih se uličnih svetilk. Tam nekje ob obali so gondole veslale po mirnem morju, pari pa so zaljubljeno hodili v gostilne, ne glede na to, koliko jim bodo zasolili cene. Gabb bi jih najraje opozorila za njihovo neprevidnost, a imela je občutek, da bo izpadla kot popolna tepka, zato je raje nadaljevala svojo pot. Čez nekaj minut je že prispela do svojega doma. Ljubo doma, kdor ga ima, se je nasmehnila sama pri sebi, se znebila šala in rokavic ter se zvrnila na kavč. Polne vreče novoletnih slaščic je položila na klubsko mizico, in že se je začela spraševati, kako bo lahko vse to spravila v svoj želodec. A stvari so bile tako vabljive v trgovini, pa še v popustu so bile, da se jim ni mogla upreti. Kar iz svojega sedeža je prižgala radijo, iz katerega se je zaslišalo nekaj otroških glasov, ki so peli nežne božične italijanske melodije.
Gabb je kar naenkrat pritegnilo pozornost kuverta pri odprtini za pisma. Ni vedela, kako ga je lahko spregledala, zatorej je vstala in se napotila proti njemu. Poleg njega je ležal še večernik, na katerega je bila naročena, kot na nekakšno tolažbo, da vsaj nekaj pride v nabiralnik. A se tokrat ni zmenila zanj, le položila ga je na polico, da se ne bi zgodilo, da bi njen pes slučajno raztrgal časopis. Razburjeno je vzela v roke rjavkasto in nekoliko grobo kuverto, na kateri je z vijugastimi črkami pisalo njeno ime. Le kdo je to poslal? Se ji je porajalo vprašanja, medtem pa pazljivo strgala papir. Ovitek je v trenutku padel na tla, Gabb pa se je posvetila predvsem naslovniku. Osupnila je, ko je prepoznala mamin podpis, in morala je sesti. V njem je pisalo:

Draga Gabrielle,
le zakaj se nič ne oglasiš? To leto bo že sedmo, ki ga ne preživimo skupaj. Pogrešamo te. Tvoja stara mama bo kmalu dopolnila petdesetletnico. Tega ji ne smeš uničiti, resnično. Njena edina vnukinja si, katere pa že dolgo ni videla. Kaj če prideš nazaj v rodni kraj, v kraj, kjer si se rodila, in z nami praznovala božič in novo leto? Daj no. Saj poznaš tukajšne zabave.
Rotim te, da prideš.
Tvoja mama Josephine.

Gabb se nekaj ni zdelo v redu. Le zakaj so ji to poslali tako pozno, po sedmih letih, ki jih ni videla? Zakaj tega ni prejela par let prej? Zakaj so jo ravno zdaj začeli pogrešati. Dobro je vedela, da je pol pisma utopljeno v laži. Le kako bi jo lahko njena babica pogrešala, če je pa še pogledati ni marala? Poleg tega pa ni imela volje, da bi odšla v hišo, v kateri je pretrpela. Ne. Tu je nekaj zelo smrdelo. In zato se raje ni vtikala v te stvari. Raje je svoje praznovanje preživela s svojim psom in gledati na mrzlem, vetrovnem zraku bleščeče rakete, ki se poganjajo v zrak. Gabbina roka je samodejno zmečkala grobi list papirja in ga vrgla v koš. Prijela je polne vrečke in jih odvlekla v kuhinjo, ter odprla psa. Ta je ves navdušen skočil nanjo in jo skoraj podrl. Veselo ga je pobožala po mehki, svilnati svetli dlaki in mu dala kost. V Benetkah ji je bilo všeč in ravno si je začela graditi življenje. Ni nameravala vsega tega truda podreti.



Nazadnje urejal/a Gabrielle Pet Okt 10, 2008 6:02 am; skupaj popravljeno 1 krat


_________________


.I just love the flowers.
Poglej uporabnikov profil http://venezia.secrets-stories.net

3default Re: Opisi. on Čet Okt 09, 2008 7:27 am

Alice

avatar
Co-admin
Co-admin
× Ime in priimek: Alice Stephanie Johnson, za prijatelje tudi Allie.

× Država in mesto: London, Velika Britanija.

× Benečan ali turist? Turist

× Starost: Skoraj 21 let

× Poklic/študij: Dokončana srednja šola, študentka prvega letnika fotografije.

× Slika + opis: Oh, Alice. Dekleta so na njo vedno kazala s prstom in ljubosumjem, ker je bila drugačna. V časih, ko je odraščala, so dekleta tlačili v dolga siva krila, debele bele dokolenke in brezbarvne bluze. No, nekatera dekleta. Večino deklet. A Alice je bila izjema. Njena starša ni prav nič brigalo, kaj ima deklica na sebi, le da ne hodi po ulici gola, zato se je Alice že pri pičlih šestih letih oblačila natanko tako, kot je sama hotela. Ponavadi se je v šoli pokazala v najbolj nenavadnih oblačilih, ki jih je našla v svoji omari, nemalokrat pa si je »sposodila« tudi ogromne mamine čevlje s petko in v njih stopicljala po hodniku od ene učilnice do druge. Da sploh ne omenjamo intenzivnega vonja parfuma, ki si ga lahko zavohal tudi, če si stal več metrov stran od nje ... S svojim oblačenjem je dvigala prah tudi v srednji šoli. Morda se ni nikoli znala lepo normalno obleči, ali pa jo je zabavalo, ko je opazovala zgrožene poglede in zavijanje z očmi na račun njenih oblačil. A Alice je imela svoj stil oblačenja že od nekdaj in ga ni nikoli spreminjala, kvečjemu dopolnjevala, pa tudi za komentarje v stilu »kako 'ma tista punca grdo obleko« se ni menila. Imela je svoj stil, ki pa so ga sestavljale pisane jopice, usnjene motoristične jakne, oprijete kavbojke, nakit in s flomastri počečkane teniske. Pravzaprav je njen stil poudarjal njen zmešan in ognjevit značaj ter naravno lepoto. Alice je namreč eno takih deklet, ki se jim ni treba nikoli česati in urejati in bi bile dobro videti tudi zavite v vrečo za smeti. A vendar, če smo natančni, jo lahko primerjamo z levom, pardon, levinjo. Bolj po videzu, kot po značaju. Lepo zagorel obraz ji namreč zakriva griva svetlordečih las s pridihom svetlo rjave in blond, dolg frufru pa ji sili v oči, ki so tiste lepe mandljeve barve. Vedno je bila vsaj za glavo višja od svojih sošolcev in to ji je neprestano zbijalo samozavest, ker je imela venomer občutek, da je velikanka. Kljub njenim tožbam, da nikoli ne bo nehala rasti, se je njena višina ustavila tam nekje pri 179 cm, kar je zanjo veliko preveč. Sploh takrat, kadar je to dekle zaljubljeno, se v svojem telesu počuti še bolj neugodno. Ima namreč precej dolge ude, manekenske noge in zibajoče se boke. Na prvi pogled deluje kot ena tistih kmečkih deklic, ki pojejo pri maši, ali pa kot profesionalna baletka, čeprav se Alice nikoli ni kaj preveč ukvarjala s športom, še več, košarko in nogomet je vedno naravnost prezirala. Pravzaprav bi se s svojim videzom lahko postavila ob bok profesionalnim fotomodelom in manekenkam, pa vendar Alice meni, da je čisto povprečna dvajsetletnica, pri tem pa ne opazi zvijačnih fantovskih in ljubsumnih dekliških pogledov. Hja, nekateri so pa res slepi.



× Družina + preteklost: Rodila se je pravzaprav v povprečno angleško družino. Njena starša, mama Mary Ann (47), tajnica in oče Richard (53), srednješolski profesor zgodovine, sta bila večino časa zdoma. Oba sta bila naravnost mahnjena vsak na svoj poklic in tako sta večino večerov med delavniki preživela v pisarni oz. kabinetu in urejala svoje zapiske, vsak na svojem koncu mesta. Včasih se je že spuščal mrak, očeta in mame pa še ni bilo domov. V takih trenutkuh je bila Alice prepuščena na milost in nemilost svoji starejši sestri Nataliyi (23), ki ji je rada ukazovala in se obnašala kot pravi direktor ter se celo znašala nad Alice in besnela nad njo, kot bi bila Nataliya delovodja in Alice ponižen tih uslužbenec v njenem podjetju. A vseeno sta se imeli radi, čeprav tega nikoli nista preveč očitno kazali. Toda če sta združili moči, jima je vedno uspelo prepričati očeta ali mamo za višjo žepnino, nov računalnik ali kaj podobnega. Oba starša sta bila namreč izjemno zaposlena in sta se venomer počutila kriva, ker po njunem nista dovolj časa preživljala s hčerkama. Nataliyi in Alice sta se poskušala odkupiti z bajno žepnino in sladkarijami, poleg tega pa sta jima dovolila, da počneta pravzaprav vse, kar se jima zljubi - le da bo hiša ostala v enem kosu. Alice je tako že kot osemletna punčka čepela ves dan pred televizijo, se basala z gumijastimi bonboni in gledala risanke in filme, neprimerne za tiste pod petnajst let. Kakorkoli; Alice je imela perfektno življenje. Bila je svobodna, starša je nista omejevala, počela je lahko praktično vse, kar je hotela in dobre ocene so ji kar padale v naročje. No, tako je bilo do faksa. Študij fotografije, Oxford. Mislila je, da bo vse tako lahko kot na srednji šoli, da se ji ne bo treba učiti in bo vse naredila z levo roko. Pa ni bilo tako. Ker knjige niti odprla ni, je večkrat zapored pri ustnih in pisnih preverjanjih dobila negativno oceno in Alice je postajala vse bolj potrta. Dokler ni prišla do točke, ko jo je prav malo brigalo za vse, za šolo, za izobrazbo, za denar, za cel svet. V enem tistih napadov, ko se je počutila, kot da je ves svet proti njej, se je na ulici zaletela v gručo fantov in zajela sapo. Fantje, bilo jih je vsaj pet, so bili ... fantastični. Oblečeni v usnje in z motorističnimi čeladami na glavi, so že od daleč dajali vtis, da so izjemno popularni motoristi. In ko se je Alice s tresočim glasom opravičila in povedala svoje ime, jo je gruča nasmejanih fantov, povabila na pijačo. Tako se je začelo. Fantje so Alice popeljali v začaran svet drog in kriminala in fiksarjev in Alice je za sabo popeljala še svojega dobrega prijatelja, Gasparda. Bila sta kot otroka. Prvi otrok se izgubi v gozdu in kliče na pomoč., drugi otrok gre za njim in se še sam izgubi. Alice in Gaspard sta bila oba izgubljena, pravzaprav. Čeprav sta menila, da lahko pri priči nehata s hašišem in drogami, temu le ni bilo tako. Nekega dne, nekaj mesecev po tem, ko je prvič poskusila hašiš, se je Alice onesvestila sredi nabito polne predavalnice. In skoraj umrla v rešilcu napoti v bolnico. Preživela je, a je izgubila zaupanje staršev. Ta sta menila, da je njuna najmlajša hči dovolj zrela in pametna in odgovorna, da nikoli ne bi poskusila alkohola, kaj šele drog. A je Alice dokazala, da le ni tako. Starša sta jo prisilno poslala na nekajmesečno potovanje v Benetke. Da malo razmisli o vse skupaj in gre stran od tega strašnega mesta, sta dejala. Stran od mesta heroina. Čez Atlantik.

× Značaj: Obstajajo ljudje, ki se jih da opisati z eno samo besedo, a med te ljudi Allie zagotov ne spada. Njen značaj je muhast kot aprilsko vreme in podoben listu v jesenskem vetru; njeno razpoloženje se spreminja in to nenapovedljivo, je kot list, ki ga prekopicava veter, a ga vedno nekako žene v pravo smer. Alice je namreč nenapovedljiva. Za nekatere ljudi preprosto veš, kako bodo odreagirali v taki in taki situaciji, a za Alice ne ve nihče kako se bo odzvala. Lahko bo besnela ali jokala ali se smejala, morda nič od tega, morda pa vse troje skupaj. A eno je gotovo; Alice je znana po svoji strašanski trmi. Če se v neko stvar zapiči, jo bo tudi naredila, čisto vse bo naredila, da uresniči svoj cilj. Odločna je in to izjemno in niti sam ameriški predsednik je ne bi mogel vsiliti svokega mnenja ali prepričanja. Ker Alice ima na ves svet prav poseben pogled in ga ne spreminja ne glede na argumente in skoraj rotanje drugih. Ponavadi s svojo odločnostjo tudi zapade v težave ali v prepire, a v njih je skoraj vedno zmagovalka. Jezik vrti kot za stavo, če ima kaj povedati lahko govori tudi tri dneve zapored in o isti stvari, če pa nima nič pametnega za povedati, no, takrat bo pa molčala. Ne prenese namreč ljudi, ki govorijo nekam v tri dni in sploh ne povedo nič pametnega, le nakladajo in nakladajo in govorijo traparije in sramotijo same sebe. Pravzaprav tudi Alice včasih osramoti samo sebe s kakšnim nepremišljenim vprašanjem, saj je znana po tem, da včasih zine kaj tako trapastega, da se ljudje sprašujejo, če je z njo vse v redu. Pravzaprav se za take radovedne poglede in komentarje Allie nikoli ni menila. Živele je svoje življenje in se ni ozirala in vtikala v življenje svojih sovrstnikov. Čeprav na prvi pogled deluje kot dekle brez dlake na jeziku in izjemno samozavestno, to pravzaprav ni. Sicer rada govori o vsem mogočem, ampak ji tudi kar velikokrat zmanjka pametne teme za pogovor in takrat preprosto, utihne. Nima ravno veliko samozavesti in o sebi tudi ne najboljšega mnenja, a se vseeno trudi, da bi se v svoji koži čimbolje počutila, a ji to največkrat ne uspeva. Pravzaprav se v njej skriva romantična dušica, ki jo razveseliš z enim samim šopkom rož ali drobno pozornostjo. Pravzaprav je izjemno sramežljiva z neznanci, ker ne zna dobro navezovati stikov. Rada ima stare znance in stare prijatelje, s katerimi ima veliko skupnega in groza jo je navezovanja stikov z neznanci. Pa saj zardi že, če jo kdo na ulici ustavi in jo vpraša koliko je ura. Pravzaprav je rdečica na njenih licih nekaj precej pogostega in še posebej ko je zaljubljena, ta dvajsetletnica počne strašanske neumnosti. Zardeva, momlja, jeclja in prevrača reči in se nasploh obnaša zelo neumno. A po drugi strani zna biti precej nesramna, cinična in grozno sarkastična. V prepire se ne vmešuje in je v njih redko udeležena, a ko je ... takrat se je lahko bojiš. Ker ko se Allie razjezi se zares razjezi in se prelevi v popolnoma drugo osebo, bruha kletvice in žaljivke in se je pripravljena celo stepsti in to s pestmi, ne z besedami. Taka pač je.

× Posebnosti:

× Obožuje fotografiranje in sprehode v naravi.
× Izjemno rada ima adrenalin, motorje, usnjene motoristične jakne in vse kar je povezano s tehnologijo in računalništvom.
× Čeprav sovraži šport, lahko teče tudi precej hitro, a ji jasno še na misel ne pride, da bi svoj skriti talent izpolnjevala in nadaljevala. Šport je zanjo največja nočna mora.

× Primer RPG posta: Alice je glasno zavzdihnila in odtrgala pogled od okna ter se malce bolj udobno namestila na sedežu. Prek letala je odmeval prisrčen, a dolgočasen stevardesin glas, da bodo kmalu prispeli v Italijo in naj si potniki za vsak slučaj zapno varnostne pasove. Kar je bila pravzaprav neumnost, saj se je skozi okno, kamor je seglo oko, videl le dolg in miren ocean. Pa vendar je Alice pobrskala za pasom, pa saj drugega dela tudi ni imela. Molče se je presedala na neudobnem sedežu, pred njo je na mizici ležala nedotaknjena frutabela in neodprta pločevinka kokakole, zraven nje pa je nek star gospod strašanasko smrčal s časopisom na obrazu. Alice se je zopet presedla. Zakaj se je pustila spraviti na letalo, ki je vodilo na čisto drugi konec sveta, stran od njene družine, njene sestre, vseh, ki jih je poznala? A odgovor je še predobro poznala. Ker je izrabila zaupanje svoje mame in očeta, ker ju ni ubogala, ker je pila in se drogirala in skoraj umrla. In kazen je prišla do nje v obliki letalske vozovnice. In zdaj je sedela tukaj, na neudobnem sivem sedežu z vijoličnimi flouresteničnimi krogci, vzdihovala in kukala skozi okno. Bila je na robu obupa. Dva meseca. Dva meseca bo morala preživeti v nekem čudnem mestecu, se drenjati med turisti in navezovati stike ter se poleg tega še učiti italijanščine. Stiki? Nikoli jih ni znala navezovati, zardela je vsakič, ko jo je kdo vprašal za ime ali kaj podbnega. Ni bila komunikativen človek in tudi kak obsedenec z učenjem tujih jezikov ne. Pravzaprav je znala le angleško in nemško, ker je bila njena babica Nemka in to ji je zadostovalo povsod po svetu. Pa saj nikjer skorajda še ni bila. Parkrat v Nemčiji in morda enkrat v Parizu in to je bilo to. A vseeno, angleščina, njen materni jezik, je bila po svetu močno razširjena in ni vraga, da ne bi na ulici v tuji državi našla nekoga, ki bi obvladal tudi kaj več kot tistih nekaj besed, npr. hello ali goodbye ali what's your name. A v Italiji je bila to druga pesem. Alicina starša sta bila očitno prepričana, da se mora njuna hči v Benetkah močno zaposliti z vsem primernim za njeno starost, le da ne bo mislila na droge in neumnosti. Zatorej sta jo seveda poslala na tečaj italijanščine. Alice je postalo slabo samo ob misli, kako neumno se bo počutila, ko bo sedela za eno tistih pisalnih miz in z izbuljenimi očmi poslušala profesorico, kot da govori v marsovščini.
»Vse potnike obveščamo, da bomo v Italijo prišli s triurno zamudo. Hvala za razumevanje,« se je v tistem trenutku prek letala razlegel stevardesin glas in vrgel Alice iz razmišljanja. Dvignila je obrv. Stevardesa kajpak ni povedala razloga, kaj ali kdo je povzročitelj zamude. Zunaj je sijalo sonce, morje je bilo tiho in mirno in gladko in nikjer oblačka. Ko se je Alice peljala na letališče, je bilo vsaj dvajset stopinj, čeprav je bilo dopoldan in prav vroče ji je bilo v svoji volneni jopici in kavbojkah. Vreme ne bi smelo delati problemov, prej okvare aviona ali motorja. Očitno so tako razmišljali tudi ostali potniki, saj so panično nekaj šepetali v tujih jezikih ali si grizli nohte. Alice si ni delala skrbi. Če letalo strmoglavi ali se obrne in sploh ne pride do Benetk, prav. In četudi nikoli več ne bo videla družine, tudi prav. To dejstvo je ni navdajalo z veseljem, prej z žalostjo, ko se je spomnila na Nataliyjin nasmejan obraz in na očetovo obsedenost z računalniki in mamino s kuhanjem. Kaj če se v Benetkah karkoli zgodi, kaj če jo povozi motorni čoln ali kaj podobnega, če pade v vodo in utoni? Nikoli več jih ne bo videla, svojih znancev, svojih prijateljev, Gasparda, Nataliye, svoje mame in očeta. Ugriznila je v frutabelo in se poskušala zbrati in urediti misli. Brez panike, ji je nekoč nekdo dejal. Samo brez panike.



_________________

I am the star in my dreams.
Poglej uporabnikov profil http://venezia.secrets-stories.net

4default Re: Opisi. on Pet Okt 10, 2008 8:01 am

Gost


Gost
× Ime in priimek: Valerie Ruby Malone

× Država in mesto: London, Anglija

× Benečan ali turist? Turist

× Starost: 21

× Poklic/študij: Fotomodel

× Slika opis:


Vsak, ki ne pozna Valerie in ve, da je fotomodel si predstavlja zelo visoko in resnično suho dekle brez oblin, ki pravzaprav izgleda kakor živ okostnjak. Temu pa seveda ni tako, ker je Valerie nekaj povsem drugega kot običajen model. Mati narava ji je podarila obline na pravšnjih mestih in ravno te sedaj z veseljem pokaže. Prebila je tiste mere pri manekenstvu, ko morajo biti dekleta nemogoče suha in postala vzor mnogim mladim dekletom. Za razliko od ostalih modelov se sama brez slabe vesti večkrat posladka s kakšno čokoladico ali drugo slaščico. Le zakaj tega ne bi smela, če sem v manekenskem poslu? Se vsakič znova vpraša in ravno zato ji ni žal, če se kdaj pregreši in sploh pa ne, ko pomisli na uboga dekleta, ki jih je anoreksija pokopala.
Ima dolge, rahlo valovite rjave lase, ki jih ima skoraj vedno spuščene. Vedno se je rada nastavljala močnim sončnim žarkom in tudi v solarij se je kdaj pa kdaj odpravila. In morda ravno zaradi tega njena zagorela in bleščeče čista polt ne potrebuje nobenega pudra, drugih ličil ali raznih čistilnih krem. Seveda pa mora vseeno pridno skrbeti za svojo kožo, da ostane tako meha in gladka. Rada pa si poudari svoje sivo modre oči z maskaro. Njene oči se ponavadi nagajivo bleščijo in vsem pokažejo kako uživa v življenju in kako dobre volje je. Tudi ustnice so skoraj vedno ukrivljene v ljubke nasmešek o katerem potem še nekaj časa sanjajo vsi moški, ki ga imajo možnost videti.
Valerie se je navadila, da je vedno urejena in modno oblečena, ker jo nadležni fotografi nadlegujejo na prav vsakem njenem koraku, ki ga napravi. Njen stil je res edinstven in unikaten in temu resnično ne morejo oporekati niti še tako ljubosumna dekleta. Ker se Valerie ne sramuje svojega telesa, se je pripravljena prikazati v tako rekoč čemerkoli in večkrat jo vidimo v resnično nenavadnih in unikatnih kreacijah, ki so bile narejene posebej zanjo in ji še posebej pristajajo. Rada ima svetle in žive barve in tako se ponavadi tudi obleče. Drugače pa je z ličili, s katerimi ne pretirava in ima raje nežne odtenke. Obožuje tudi vse vrste nakita in drugih modnih dodatkov.

× Družina preteklost: Valerie je bila že kot otrok nekaj povsem posebnega in je sanjala, da bi lahko nekoč samozavestno korakala po dolgi modni brvi in predstavljala različne kreacije znanih oblikovalcev. Ampak to se ji nikoli ni zdelo mogoče, ker je bila kot otrok resnično neprivlačna na pogled in njena debelušna rdeča lica niso ravno pritegnila pogledov ostalih ljudi. Bila je tudi malce bolj čokata in ravno zato se ji je zdelo, da je manekenstvo zanjo samo lepe sanje. In tako tudi ni imela veliko prijateljic in se je raje držala bolj zase. Ostali so jo celo zasmehovali in jo poniževali. Tako je dneve preživela v njihovi precej veliki hiši, se igrala s punčkami in se obenem resnično dolgočasila. Njena mama Jane (45) je bila učiteljica v bližnji osnovni šoli, oče Travis (46) pa arhitekt. Oba sta bila veliko zdoma, ker je mama hodila na razne seminarje, oče pa je hiše gradil tudi drugod po svetu. Valerie je bila tako velikokrat nadvse osamljena in otožna. Kaj kmalu pa je začela rasti in spreminjala se je tudi njena postava. Postala je dosti bolj suha in obilne je imela končno na pravih mestih. Njeni lasje so se zaželi zdravo bleščati in tudi oči so izgledale lepše. V srednji šoli je že bila prava lepotica in tako je dobila kar nekaj prijateljev. Njena najboljša prijateljica pa je bila zagotovo Aurora, kateri je povedala čisto vse. Valerie na svoje sanje o manekenstvu ni pozabila, a vendar ji jih je uspelo potisniti čisto na rob svojega srca in zanjo so bile le še resnično lep spomin. Nato pa sta z Auroro praznovali njen enaindvajseti rojstni dan v McDonaldsu . In kar naenkrat je do nje pristopil starejši moški in se predstavil kot nek lovec na talente. Valerie je seveda vedela kaj to pomeni in vse srečna je od veselja kar skakala. Brez premisleka je podpisala pogodbo, ki ji je temeljito spremenila način življenja. Starih prijateljev več ni videvala in namesto tega je spoznala mnogo slavnih ljudi iz sveta mode. Dobila je na milijone oboževalk in oboževalcev in kar hitro je za njo hitela truma paparacev. Čez nekaj časa pa se ji to več ni zdelo tako popolno, ker preprosto ni več imela zasebnosti. Tako se je odločila, da se bo odpravila v Benetke kjer je nihče ne pozna in si bo lahko malce spočila od vse te slave. Nato pa je kar naenkrat na letališču zagledala svojo nekdanjo najboljšo prijateljico Auroro in seveda je začela od navdušenja kar kričati. Kar hitro pa se je umirila, ko je slišala o njenih težavah. Trdno se je odločila, da ji bo pomagala po svojih najboljših močeh.


× Značaj:

Valerie ima zelo raznolik značaj in jo resnično poznajo samo najtesnejši prijatelji. Do dvajsetih let je bila zelo tiha in nesamozavestna zaradi česa se je velikokrat počutila tudi precej osamljeno. Nato pa se je prelevila kot buba v metulja in kar hitro je iz stare Valerie nastala nova, prenovljena in boljša različica. Po pogodbi je bila tako ali tako popolnoma prevzeta in je nekaj časa govorila samo o tem. Potem pa je postala zelo samozavestna kar se tiče njenega izgleda in včasih celo malce nesramna, ko je šlo za kakšno konkurenco. Vseeno pa ji iz ustnic nikoli ni izbrisal tisti ljubke nasmešek, ki so ga vsi imeli tako radi. Je zelo optimistično dekle in rada gleda na vse iz pozitivnih strani. In tako je na žalost tudi treba, če si manekenka, ker je treba sprejeti veliko raznih strogih kritik, ki pa jih Valerie tako ali tako ni dobivala ravno veliko. Svoje skrivnosti je lahko le redko komu zaupala in pri tem ji je večkrat pomagal njen dnevnik iz otroških let, ki ga še danes hrani. Namreč vanj vselej zapiše pomembne, žalostne, nenavadne in vesele dogodke. Nanj pazi kot na punčico svojega očesa, ker bi ji bilo zelo žal, če bi se izgubil in poleg tega bi bile posledice naravnost katastrofalne, če bi vse skupaj prišlo v tisk. Kajti kot vsako dekle ima tudi Valerie nekaj skrivnosti. Na eni zabavi je namreč poskusila drogo, ampak ji ni bila čisto nič všeč in prisegla je, da se je ne bo nikoli več niti dotaknila. In tega se tudi zelo pridno drži in ve, da tega ne bo nikoli prelomila. Pa vendar jo je to naučilo, da mora biti v tem `novem` svetu nadvse previdna, ker je veliko pasti v katere se lahko nehote zaplete. Je precej nezaupljiva, ker je to pač morala postati, ker nikoli ni vedela kateri od njenih `prijateljev` je novinar ali kaj podobnega in, če se ne bi pazila bi lahko njene največje skrivnosti kar hitro pristale v časopisih in ji uničile kariero. Poleg vsega tega pa je tale mlada manekenka tudi zelo trmasta in odločne, ker vedno ve kaj hoče in se ne pusti prepričati v nasprotno.

× Posebnosti:
Posebej za potovanje se je naučila kar dobro Italijansko.


× Primer RPG posta:
Valerie se je po napornem dnevu znova vrnila domov in se utrujeno zleknila na kavč. En še posebej vztrajen fotograf se je skoraj izmuznil v notranjost njene hiše in ji postavljati še več neumnih vprašanj. „Tega imam resnično dovolj! Kaj res ne vedno kje je neka meja?“ se je glasno vprašala in zmajala z glavo. Nato pa se ji je utrnila čudovita zamisel. `Odpotovati moram. In to nekam daleč kjer me ne bo poznal nihče in se bom lahko vsaj malce naužila samote`,je pomislila in se zasanjano nasmehnila. In v mislih je že imela točno določen kraj kamor se bo odpravila. Romantične in zasanjane Benetke so bile njen sanjski kraj in točno tja se bo tudi odpravila. „Čez dva tedna grem in pika!“ je odločno rekla in se zadovoljno nasmehnila.

-- čez dva tedna --

Valerie je vedno izpeljala svoje načrte do konca in tako je bilo čez dva tedna res vse že popolnoma pripravljeno za njen odhod. Z agencij ose je pogovorila in vsi so se strinjali in ji odobrili odhod. Ves dan je mrzlično hitela gor in dol po stanovanju in v čudovit nov kovček pospravljala najrazličnejše stvari. Največ je bilo seveda oblek, ker se Valerie od njih preprosto ni mogla ločiti. Bilo je tudi nekaj slik, knjig, revij, modnih dodatkov in še mnogo kaj. V nahrbtnik je pospravila samo najnujnejše stvari kot je mobilni telefon, fotografski aparat, denarnico z osebnimi dokumenti in nekaj pijače. Videti je bilo, da je vse pripravljeno in Valerie se je še zadnjič ozrla po lepo pospravljenjem stanovanju. „Bog ve kdaj te bom znova videla...“ je zamišljeno rekla in zaloputnila vrata za seboj. Nato jih je previdno zaklenila, pospravila ključ in odhitela do svojega avtomobila. Hitro se je odpeljala do hiše svojih staršev, da bi se poslovila. Pozvonila je in vrata ji je odprla njena mama. Vstopila je in se nasmehnila. „Zdravo mami. Živijo oči!“ je rekla in jima pomahala. „Saj vesta, da imam danes letalo in resnično nočem zamuditi tako, da sem se prišla samo posloviti.“ je rekla in zardela. S starši se niso nikoli ravno odlično razumeli, ker ju skoraj nikoli ni bilo doma in njen poklic jih je samo še bolj odtujil. Neprijetno tišino pa je prekinila mama, ki je popustila in svojo hčerko privila k sebi. „Rada te imam ljubica moja. Pazi nase in ne pozabi se kdaj pa kdaj spomniti tudi na naju.“ je rekla in se ji nasmehnila. Tudi oče je končno zbral pogum in jo nežno privil k sebi. „Tudi jaz te imam rad in... oprosti za vse!“ je še rekel in jo žalostno pogledal. Valerie je bila presenečena in ganjena obenem. „Tudi jaz vaju imam rada.“ je naposled rekla in se nasmehnila. „Vse kar je bilo je preteklost in po mojem prihodu nazaj v Anglijo lahko na novo zaživimo. Saj vaju bom kaj klicala in tudi razglednico vama bom poslala.“ je rekla in ju ljubeče pogledala. Nato je videla, da je že pozna in hitro se je odpravila proti vratom. „Zdaj pa res moram iti. Adijo!“ jima je zaklicala in se hitro odpravila proti avtu. Kar hitro je prispela na letališče in čez kakšni dve uri je sedela na letalu, ki je s vso naglico hitel proti Benetkam. Po kakšni uri je zaspala in zbudila se je šele, ko je po radiu slišala zvok, ki je govoril, da bodo kmalu prispeli. Pogledala je skozi okno in zagledala sončno pokrajino in modrino. „Morje!“ je veselo rekla in se nasmehnila. „To so torej Benetke! Moje sanjsko mesto!“

5default Re: Opisi. on Sob Okt 18, 2008 4:45 am

Rachel

avatar
Turist/ka
Turist/ka
Ime in priimek: Rachel Molly Richland
Država in mesto: Berlin, Nemčija
Benečan ali turist? turist
Starost: 26
Poklic/študij: bivša prodajalka, sedaj študentka

Slika + opis:
Njeno življenje je bilo polno nesrečnih trenutkov, zato se je tudi kar se tiče videza, v vsem tem času kar malo zapustila. Veliki cilji so se kmalu razblinili v nič, postala je prodajalka v veleblagovnici zato si tudi lepih in dragih cunjic enostavno ni mogla privoščiti. Vsako jutro je sicer razmetavala oblačila po svoji majhni omari in se poskušala urediti, ampak z majhno plačo to ni bilo lahko delo. Ampak četudi je bila včasih ne ravno urejena in oblečena po zadnjih modnih trendih, je za njo pogledalo marsikatero moško oko. Navadne kavbojke, ki jih je pogosto po nižji ceni lahko kupila v trgovini kjer je delala, enobarvna majica, ki je sicer lepo poudarila njeno telo, včasih pa še kakšen modni dodatek, ki jih je sicer imela izredno malo. Nikoli ni nosila visokih pet, namreč elegantni čevlji enostavno niso bili za njo, poleg tega pa so bili predragi za njeno denarnico. Njena lepo izklesana postava, ni bila posledica ukvarjanja s športom ampak precej zdravo prehranjevanja v majhnih količinah, čemer je botrovalo ravno njeno revno življenje. Rachel je srednje veliko, postavno dekle, vedno nasmejano kljub žalostni usodi, ki jo je doletela kot mladostnico in jo trdno postavilo na realna tla. Že na pogled zgleda iskrena, vsakemu pa, brez občutka obremenjenosti, podari lep nasmešek. Je precej bleda, ponavadi nase ne nanaša na kile ličil, namreč največkrat si jih niti ne more privoščiti, lepa in privlačna zgleda tudi brez maske. Blontni in rahlo valoviti lasje ji padajo preko ramen in se ji lahno uvijajo. Ponavadi jih ima spuščene, v službi pa zahtevajo urejeno in speto pričesko in tudi to ji popolnoma ustreza. Njene zapeljive, modre oči z zanimanjem preiskujejo okolico. Sicer bi brez večjega problema lahko zapeljala kogarkoli ter hitro spremenila svoj socialni status, to ni bil njen cilj. Sama se je želela postaviti na noge in verjela je, da ji bo to nekoč uspelo.



Družina + preteklost:
Rachel se je rodila v revno, a na začetku na videz srečno družino, vsaj tako se ji je zdelo kot majhnemu otroku. Ni slišala nočnih prepirov med mamo in očetom, zato niti ni pričakovala očetovega odhoda. Še preden bi se lahko tega dobro zavedala, jih je zapustil. Mamo s petimi otroci je pustil samo. Rachelina mati tajnica, je sicer poskušala skrbeti za njim, ampak bilo je prekleto težko. Kot najstarejša je tudi sama večkrat prevzela skrb nase, v glavi pa ji je še vedno odzvanjala podoba pijanega očeta, ki jo je večkrat pretepal, samo da bi zadovoljil svojo avtoriteto. Pravzaprav je bila presrečna, da je končno odšel, namreč ni bil kaj prida oče, ampak še vedno je ponoči sanjala o srečni in ljubeči družini, o lepem in bogatem življenju, o čarobnem prahu, ki bo stvari spremenil na bolje, ampak to se žal nikoli ni zgodilo. Mati ji je z zadnjimi prihranki omogočila šolanje na elitni fakulteti – Harvard in že je kazalo, da bo Rachelino življenje popolnoma drugačno, spremenjeno na bolje. Ampak ne, hišica iz kart se je podrla, nesreča ji je vzela še zadnjo osebo, ki jo je, njo, njena brata in sestri ohranjala pri življenju. Mama je, ko je Rachel dopolnila osemnajst let, nesrečno končala pol avtomobilskimi gumami in takrat je bilo konec tudi Rachelinega šolanja. V upanju, da bo dobila skrbništvo nad otroci se je takoj zaposlila kot prodajalka v veleblagovnici, ampak ni ji uspelo. Premajhen dohodek in posledično so vsi otroci končali v sirotišnico, potem pa se razkropili po celotni Nemčiji. Ni imela niti pravice do tega, da bi vedela kam so odšli. Njeno življenje se je dokončno zrušilo, ni imela več želje do življenja. Vsak dan isto početje. Služba, kjer zlaga artikle na police, ko se vrne domov poje majhen obrok, večkrat pa se odpravi ven. Na ulico, kjer je sprehaja, opazuje izložbe, kot da jih že ne bi imela vrh glave. Želi si boljšega življenja, ampak možnost za to je vedno manjša in manjša. Razblinja se v nič. Edino kar ji daje voljo in upanje na boljše življenje so srečke, kupuje jih vsak dan, v upanju, da bo včasih dobila vsoto, ki jo bo rešila revnega, pustega življenja, brez smisla. Ampak nikoli še ni dobila nič, izvzemši pet evrov, ki jih je ponovno vložila v srečke in ostala praznih rok. Ni vedela, da se ji bo enkrat sreča le nasmehnila, nekega dne, ko je že popolnoma prepričana v izgubo, s kovancem drgnila po srečki se je njeno življenje obrnilo na glavo. Astronomsko število nul ji je kar odsevalo v glavi in večkrat se je uščipnila v roko, da bi se prepričala, če to niso sanje. Zadela je več milijonov evrov, kar je zadoščalo za celo življenje. Ne bi ji bilo več treba delati, preselila se bo, spremenila svoje življenje. Ne bo več revna, obupana ženska, spremenila se bo, sedaj je bogata in lahko si bo privoščila to, česar si do sedaj ni mogla. Trdno odločena je pustila službo, prodala svoje zatohlo stanovanje in se pred določenega cilja odpravila na letališče, brez da bi vedela kam sploh gre. Odločila se je za Benetke in odpotovala tja, nekaj časa prebivala v hotelu, potem pa kupila razkošno stanovanje in uživala kot kraljica. Še vedno pa je bila samo ženska, ženska brez službe, šole in dobre prihodnosti. Takoj se je vpisala v šolo, tako, da je sedaj zopet študentka. Študentka polna ciljev, med drugimi pa želi ponovno vzpostaviti stike s svojima bratoma in sestrama. Sedaj jih lahko dobi, mogoče bodo lahko celo zaživeli skupaj, končno so se začele uresničevati njene sanje.

Značaj:
Nesrečno življenje jo je utrdilo, včasih je še jokala, ko se je spomnila na družino, bratce in sestrice, ki so ji jih odvzeli in razposlali kot pakete v sirotišnice, sedaj pa je trdno odločena, da bo temu naredila konec. Sedaj, ko je končno uspela urediti svoje življenje, pa čeprav s srečko, je odločena, da jih bo našla in zaživela novo življenje z njimi. Ni več tista krhka ženska, ki se je v strahu nežno in prijazno smehljala vsakemu, sedaj je postala precej samozavestna in samokritična. Vse dobre lastnosti so ostale, še vedno je prijetna, iskrena in tista Rachel, ki je živela v Berlinu, v zatohlem stanovanju, vsekakor pa je bolj odločna, organizirana, zagotovo pa v stanju spreminjanja svojega življenja na boljše. Je zvesta, zanesljiva, dobra prijateljica, po drugi strani pa je lahko tudi najhujša sovražnica. Spremenljivega temperamenta, včasih umirjena, počasna, drugič pa kot pravi vulkan, eksplozivna in hitra. Rada ima udobno življenje, verjetno zato, ker ga v mladosti nikoli ni imela, končno si lahko privošči tudi materialne dobrine, ki si jih včasih ni mogla. Je zelo ambiciozna, pri precej poznih letih zaključuje študij na Harvardu, z odličnimi ocenami, čaka jo samo še diploma, potem pa se bo lahko zopet zaposlila, čeprav ji zaradi kupa denarja, to sploh ne bi bilo treba. Včasih je lahko zelo posesivna, ljubosumna, gospodovalna, pa tudi konzervativna in nepopustljiva, zato mora zelo paziti na svoje izbruhe, nikakor pa se ne more znebiti trme. Vsekakor pa je velika nasprotnica pijače in drog, verjetno so to še posledice iz otroštva, kajti tudi sama je dolgo živela ob pijancu, ki jo je ob vsaki priložnosti pošteno pretepel. Poleg tega, pa je v rani mladosti tudi sama zašla v ta svet. Sicer se ji je uspelo pravočasno rešiti, pred pijačo, drogami in ravno zaradi tega se ji to tako gnusi.

Posebnosti:
Življenje jo je teplo na vsakem koraku, nikoli ni imela priložnosti za razvijanje svojega talenta, izredno jo privlači glasba, zato je sicer malo pozno, začela z igranjem klavirja. Govori nemško, zaradi življenja v Benetkah, pa se je morala naučiti tudi italijansko.

Primer RPG posta:
Sama, popolnoma sama, je ležala na trdi žimnici, ki je nemarno zaudarjala. Bila je tako majhna, ampak vseeno tako zelo nesrečne, da se je rodila v tej družini. Zatiskala si je ušesa, da ne bi slišala grdih besed, ki jih je oče kričal v sosednji sobi. Želela je preslišati vse žalitve, ki jih je vrgel pod nos njeni mami. Mami, ki jo je oboževala najbolj na svetu, mami, ki jo je vedno tolažila, ko je jokala. Danes pa je sama ležala na žimnici, z glavo zakopano v vzglavnik in glasno hlipala. Očitno preveč glasno in slišal jo je oče, ki je bil že kljub zgodnjemu jutru pijan kot čep. Komaj se je privalil do nje in jo pograbil za roko. Ne spomni se vseh besed, ki ji jih je takrat izrekel, dobro pa se zaveda udarcev, ki jih je dobila, po njej so leteli kot bombe. Prizadelo jo je to, da jo tepe lasten oče, popolnoma brez razloga. To so bile njene sanje že dolga leta po tem, ko se je oče odselil in jih pustil same. Kmalu pa so jih zamenjale druge. Krik njene mame, ko jo je zbil avto, zavijanje sirene, jok na pogrebu, vse to jo je spremljalo že celo življenje. Nikoli ni zmanjkalo nesrečnih trenutkov, ki so ji kvarili življenje. Vsak dan je bil isti. Na sebe je zvlekla oblačila, to sploh ni bilo težko, kajti izbire sploh ni imela velike. Pred službo je kupila srečko, mogoče pa se ji enkrat le nasmehne sreča, zadane veliko vsoto denarja in zaživi na novo. Seveda tega ni pričakovala, ampak tega dne se je zgodilo ravno to. Zakričala je, ko je videla toliko nul, nul na srečki, ki ji je sporočala, da je zadela več milijonov evrov. Kri ji je bušnila v glavo, sploh ni vedela kaj naj stori. Končno se je tudi nje dotaknila sreča, dokončala bo študij, uspešna bo, končno se bo lahko uredila po svojih željah, konec je revščine in nočnega hlipanja. Ni več stara, revna, obupana Rachel. Rodila se je nova, bogata, uspešna Rachel Molly Richland.

Poglej uporabnikov profil

6default Re: Opisi. on Sob Okt 18, 2008 4:55 am

Alice

avatar
Co-admin
Co-admin
prvi član (: love opis je supr, sam nevem kakšn smisu ma, da si napisala da je spet študentka. Wink ker pač zgodba se dogaja v benetkah, tkoda ni treba pisat kaj se ji bo potovanju zgodil. ^^

drgač je pa opis supr in welcome love


_________________

I am the star in my dreams.
Poglej uporabnikov profil http://venezia.secrets-stories.net

7default Re: Opisi. on Sob Okt 18, 2008 9:57 am

Alina

avatar
Benečan/ka
Benečan/ka
× Ime in priimek: Alina Rosa Pireilli

× Država in mesto: Benetke, Italija

× Benečan ali turist? Benečan

× Starost: 23 let

× Poklic/študij: Natakarica v italijanski restavraciji

× Slika + opis: Lahko bi se reklo, da je Alinina zunanjost popolna. Je dokaj visoka in temu primerno ima tudi postavo. Njeni dolgi, skodrani svetli lasje ji lahkotno padajo čez ramena in se lepo prilagajajo nekoliko ovalnem, podolgovatem obrazu. Ima oči nebeško modre barve, katerih pogled vedno pritegne pozornost osebkov nasprotnega spola. Ustnic nima preveč polnih, jih pa zato zna lepo poudariti z lip glosom, da izpadejo skoraj popolno. Prav tako pa na njih ni mogoče spregledati igrivega nasmeha, ki ga nikoli ne sname. Kar se tiče oblačenja ne komplicira veliko, saj si kakšnih predragih oblek znanih modnih kreatorjev ravno ne more privoščiti, pa tudi žal ji je denarja za takšne stvari. Sicer pa ima dober okus za modo in vedno je rada lepo oblečena, hkrati pa z posebnim izgledom nikoli ne pretirava. In prav tako ne pretirava z ličili ali z nakitom. Vse kar trenutno uporablja sta le maskara in lip glos, za ostalo sploh ni potrebe. Kajti kljub temu, da je njena polt nekoliko bleda ima lepo in gladko kožo. Alina je s svojim izgledom rpecej zadovoljna in večkrat pa je od ljudi tudi slišala, da s svojim izgledom spara bolj na modno pisto kot pa na prašne beneške ulice.




× Družina + preteklost: Alina je bila rojena v čisto povprečni italijanski družini, prijetnemu očetu Marcu, prav tako natakarju v Italijanski restavraciji in materi Rossani, ki se je vedno držala, kot bi pogoltnila kislo limono. S starši se nikoli ni preveč dobro razumela, nikoli niso našli skupnega jezika in zato je bil velikokrat ogenj v hiši in kričanje v dnevni sobi. Ponavadi takrat, ko se je Alina, ki ji nikoli ni bilo preveč mar za pravila, vrnila veliko prepozno kot bi se morala. A vseeno, imeli so se radi, čeprav tega niso nikoli naglas razglašali, a vsak v sebi je vedel da je tako. Alina ima tudi mlajšo sestro Sophie, ki je za razliko od nje večinoma igrala pridno in mirno punčko in v vsem ubogala svojo mater in opravljala večino gospodinjskih del brez pritoževanja. Njena žrtev se je ponavadi splačala, ker ji je mama velikokrat naklonila nekaj dodatnih evrov žepnine, kar pa je šlo Alini precej na živce, a ker dekle ni odstopalo od svojih idealov, se je trudu za pozornost staršev in dodatnemu denarju odreklo. V otroštvu in kasneje, ko sta odraščali sta sestri velikokrat pristali v prepiru, a se kljub temu danes odlično razumeta in včasih se Alina prav vpraša, kakšno bi bilo njeno življenje brez Sophie. Starša sta na Alino vedno pritiskala in želela, da bi njuna starejša hči končala šolo in se dobro zaposlila, a se je Alina na želje svojih staršev požvižgala in se odločila, da bo sledila svojem srcu. Tako je pristala, kot natakarica v eni izmed boljših Italijanskih restavracij, a jo to tudi ne moti. Z družino je še vedno v tesnih stikih, saj živijo vsi v istem mestu. In čeprav se Alina izogiba dolgih družinskih večerij ob nedeljah, kjer se prepirom ne da izogniti, se jih mora udeleževati.

× Značaj: Alina je znana predvsem po svoji strašanski trmi in zdi se, da jo le še ta drži pokonci. Ko se v nekaj zapiči, bo to tudi storila in ne bo odnehala, dokler ne bo vse tako kot si je zamišljala. Pa čeprav bo to trajalo več tednov ali celo mesecev. Je strašanska perfekcionistka in sovraži spremembe ter nove navade, ker je precej navezana na stare reči, stare navade, stare običaje in tega noče spreminjati, hkrati pa tudi ne misli. Tudi sama se noče spreminjati. Pa ne da bi bila samovšečna le zadovoljna je sama s sabo. Pravzaprav je Alina dokaj navadno a simpatično dekle. Čistokrvna italijanka, nora na testenine in rdečo vino, glasbo in močno navezana na svoj mobilni telefon in prenosnik. Vsi jo poznajo kot nekoliko raztreseno a vedno nasmejano dekle, z odličnim smislom za humor. Alina je zelo družabno bitje, in se ji zdi, da brez družbe ne bi preživela, prav tako sovraži občutek osamljenosti. Že v srednji šoli je bila dokar priljubljena in deležna precejšnje pozornosti. Kar se tiče prijateljev, lahko kot prijateljica samo sebe zelo pohvali. Je namreč dobra poslušalka in zelo rada pomaga prijatelju v problemih, res pa je, da se malo ljudi želi zapletati z njo, kajti kruto maščevanje ji ni tuje. Alinino življenje je bilo do nedavnim popolnoma enostavno ter preprosto. Bližnji mali disko, ribolov, lizanje sladoleda, klepetanje s prijatelji, to je bil do nedavnega njen mali svet. Bila je prav zadovoljna, da živi v tako majcenem mestecu, kot so Benetke in ne npr. v New Yorku, mestecu, kjer te lahko vsak dan nekdo oropa ali posili. Do nedavnega je mislila, da se to v Benetkah ne dogaja, da poleg vsakodnevne kraje torbic starejšim turistom ni tukaj nič ... nevarnega. Pa se je motila. Kot vedno je bila preveč lahkomiselna in z glavo v oblakih, ko se je tistega večera, pozno zvečer vračala domov. Žvižgajoč veselo melodijo in s tobico čez ramo je bila preveč zatopljena v preverjanje sporočil na mobilniku, da ni slišala korakov za sabo. Ni videla moškega za sabo, ki se ji je hitro približeval. In nato se je vse zgodilo kot v kriminalkah. Začutila je hladno roko okoli vratu in od šoka ni mogla narediti ničesar, ne teči, ne zakričati, ne nič. Moški ji je nato izpulil torbico, vzel uro in mobitel ter ji v uho zašepetal, naj se pazi če komu pove kaj je storil. Nato jo je močno odrinil, da je padla po tleh in zbežal. Alina pa je v enem samem trenutku izgubila ves pogum in zaupanje do predstavnikov moškega spola. Od takrat jo je prevžemal strah vsakič, kadar je zagledala kakega fanta, pa tudi starejšega moškega, ki se ji je hitro približeval. Pa ji bo uspelo premagati ta strah in zavržti spomin na neprijetni dogodek? Seveda, pa ve, da ji vsega ne bi uspelo preživeti brze svoje najboljše prijateljice Carine, ki je ves ta čas stala ob strani, jo spodbujala in ji pomagala. In sedaj ji je ta obljubila, da ji bo tudi sama pomagala glede postavnega Niccolasa, ki je osvojil Carinino srce. Tako sedaj pridno kujeta načrte, kako ju bosta združili.

× Posebnosti: Alina je sama po sebi velika posebnost, kajti kljub težkim trenutkom, ki jih je preživela, ji je vseeno uspelo ohraniti tisti kanček optimizma, ki jo spodbuja.

× Primer RPG posta:Bil je hladen jesenski večer. Močen veter, je razmetaval težke dežne kapljice po prašnih beneških ulicah in pregnal še zadnji občutek topline, prelepa včerišnjega dneva. Vse hitreje se je mračilo in kmalu so se začele prižigati tudi visoke ulične svetilke. Zunaj ni bilo videti nikogar več, razen prikupnega svetlolasega dekleta Aline, ki si je kljub slabem vremenu in močnem dežju prepevala znano melodijo in zamišljeno z nasmehom na ustnicah hitela po ulici navzdol. Počasi je povlekla roko iz prijetno toplega žepa na rjavem plašču in pogledala na uro je že skoraj polnoč... je pomislila in nekoliko pospešila korak. Vedela je, da so doma navajeni, da nikoli ni prišla prav čas, zato ni kazala nobene panike, temveč je veselo nadaljevala svojo pot. Okoli nje je vladala čista tišina in vse kar se je slišalo so bili odmevi Alininih črnih škornjev. Kmalu, pa je za sabo zaslišala tihe korake. Prenehala je žvižgati in se za hip ustavila. Koraki so zginili. "Pa že ni bilo nič..." si je rekla, se obrnila okoli sebe in ko se je prepričala, da ni nobenega nikjer, skomignila z rameni in hodila naprej. Še vedno, pa je čutila nekakšno nelagodje in tišina ji je postajala vse manj ušeč. Počasi je segla po mobitelu v torbico in ga privlkekla ven, ter kakor vedno z velikim zanimanjem pogledala v majhen ekranček, na kateremu je pisalo 1 new message! Z nasmehom je pritisnila tipko open in pričela brati dolgo sporočilo, ki ji ga je poslala Sophie. Alina je ob branju sporočil naravnost uživala in se tudi ni dala motiti. Kmalu se je čisto zatopila v sms in pozabila na svet okoli sebe, prav tako na tiste neslišne korake v daljavi, ki so bili zanjo usodni. Ko je že želela odgovoriti na sms, pa se ji je nekaj približalo za hrbtom in na majhnem vratu je začutila grobo, hladno roko. Od šoka ni mogla narediti ničesar, ne teči, ne zakričati, ne nič. Nemočno je obstala in priprla nebeško modre oči, ni si upala sploh pogledati okoli sebe. Za njo je stal nezan moški, ki ji je po hitrem postopku izpulill torbico, vzel uro in mobitel ter ji v uho zašepetal "Pazi se, če komu poveš kaj sem ti storil." Alini se je na licih pojavila solza in grozeče besede so ji odmevale v ušesih "Ne bom.. ne bom...." je komaj slišno, čisto objokana zamrmrala, a to ni pomagalo, da bi neznanec umaknil roko z njenega vratu in jo spustil. Nato jo je močno odrinil, da je padla po tleh in zbežal. Alina pa je v enem samem trenutku izgubila ves pogum in zaupanje do predstavnikov moškega spola. Nekaj trenutkov je nemočno ležala na tleh, kakor ranjena srna s puščico v srcu in hladne dežne kaplje, so ji močile zlate kodre. Spet je bilo vse tiho, tako tiho, da si še jokati ni upala. Počasi se je dvignila s tal in v glavi se ji je močno zavrtelo. Imela je občutek, da je vse okoli nje megleno in ni mogla stopiti na noge. Počasi je dvignila glavo in zagledala nedaleč od sebe bel taxi. "Taxi!..." je dejala, a je bilo pretiho, da bi jo taksist sploh slišal. Z veliko muko se je vstala in skušala narediti par korakov proti taksiju. V glavi se ji je močno vrtelo in noge in roke so jo grozno bolele, saj je bil udarec precej močen. S počasnimi koraki je odšla do taksija in odprla vrata, nato pa utrujeno in hkrati prestrašeno vsedla na zadnji sedež ter zajecljala "Ulica Nazionale 28." Nato je nežno naslonila glavo na hladno steklo taksija in pustila solzam svojo pot.

Poglej uporabnikov profil

8default Re: Opisi. on Sob Okt 18, 2008 11:12 am

Gost


Gost
× Ime in priimek:
Isabella (Bella) De Bianchi

× Država in mesto:
Švica, Bern; Italija, Benetke

× Benečan ali turist?
Benečanka, v Benetkah živi že tri leta

× Starost:
23. let

× Poklic/študij:
Študij kemije

× Slika + opis:

Isabella ima lep obraz, ki ga še lepše obkrožajo dolgi, malce nakodrani svetlorjavi lasje. Ima tudi čokoladno rjave oči in svetlo polt, obraz pa posut s pegicami. Njene oči vedno gledajo prijazno. Skoraj nikoli ni naličena, saj se zdi sama sebi popolna brez ličil. Le ustnice si občasno namaže s kakšno labello ali lip glossem. Oblači se v preproste obleke, tako zaradi tega, ker se v njih povečini boljše počuti, kot zaradi tega, ker zaradi svoje višine težko najde obleke, ki bi ji bile prav. Je kar velika, še posebej za dekle, saj je višino podedovala po očetu, pravzaprav ga je tudi prerasla. Tudi zaradi višine, 1.96cm, se je začela ukvarjati s košarko, ki jo pravzaprav še zmeraj trenira. Ukvarjala se je tudi z veliko drugimi športi, rekreativno, kar ji je lepo izoblikovalo postavo in ker se še zmeraj veliko ukvarja s športom ji pravzaprav ni treba toliko paziti na prehrano, je lahko skoraj karkoli, postavo in težo pa ohranja.


× Družina + preteklost:
Bella se je rodila mami Italijanki in očetu Švicarju, v Benetkah. Toda potem sta se starša odločila, da se bodo preselili v Bern in to pri Isabellinih dveh letih. Tam se je naučila vse uradne jezike, s še posebnim veseljem pa je govorila italijansko. Doma so namreč večino časa govorili nemško, a vseeno je včasih dosegla, da so se pogovarjali v italijanščini. Pri petih letih je dobila brata Antonia in pri osmih sestro Chiaro. Tako je pomagala mami skrbeti za njiju, a kljub temu je imela dovolj svobode. Je pa veliko slišala o Italiji in Benetkah. Že pri desetih letih je sklenila, da se bo nekoč vrnila tja. Z družino so se zelo dobro razumeli. A kljub vsemu je prišlo obdobje, ko so se otroci drug z drugim zelo dobro razumeli, s starši pa ravno ne. Ko so se vsi navadili na to spremembo so se spet odlično razumeli in Bella je še naprej nadaljevala šolanje v isti šoli. Po končani gimnaziji pa se je odločila da bo šla študirati kemijo. Njenim staršem je bilo prav, toda kaj ko je želela iti študirati v Benetke. Toda po dolgih pogovorih ob večerih so se odločili, da naj gre. Še zmeraj je v stikih s svojo družino.

× Značaj:
Isabella ali krajše Bella je prijazno dekle, ki pa vedno zagovarja svoje mnenje. Pri govoru veliko uporablja roke, pa saj to za Italijane ni nič posebnega. Kljub dolgoletnemu življenju v Švici se tam ni nikoli navadila na mirnost in tihoto, vedno je po vsem ostala tipična Italijanka. Zato ji toliko bolj ugaja, da se je vrnila v svoje rojstno mesto. Z lahkoto pridobiva prijatelje, a vseeno le nekaterim zaupa, le tistim, za katere je prepričana, da njenih zasebnih stvari ne bodo obešali na velik zvon. Večina njenih prijateljev ve, da ji lahko zaupajo, da jim bo poizkusila pomagati, ali jim svetovati, kaj narediti v določeni situaciji. Vedno je optimistična, na njenem obrazu je vedno nasmeh, ne glede na to kako se počuti. Svoja čustva dobro skriva, a jih ne tlači, temveč se izpove tistim redkim a pravim prijateljem. Poleg vsega je tudi zelo vztrajna in vedno izpolni tisto, kar si zada. Lahko traja kolikor časa hoče, toda na koncu je vse narejeno. Svoje obljube vedno drži in ne vidi razloga zakaj ne bi tudi drugi držali svojih. Zelo rada ima občutek svobode. Svoj čas preživlja na fakulteti, najraje pa je zunaj, včasih z družbo, včasih le s knjigo. Kljub temu, da je precej družabno dekle ima včasih raje samoto in knjigo. Prosti čas si, če ga ni, najde, vedno, kadar ga potrebuje.

× Posebnosti:
Govori italijansko, nemško, angleško in retoromansko ter je levičarka. Je precej velika za dekle, v višino namreč meri 1 meter in 96 cm. Še vedno tudi trenira košarko. Poleg vsega tega pa ima na nogi pri gležnju tetovažo, s kitajskimi črkami ima napisano krajšo obliko svojega imena, Bella.

× Primer RPG posta:

Isabella je hodila domov iz predavanj. Bil je lep topel jesenski dan, poln sonca. To je Bello še bolj navdalo z optimizmom in veseljem. »Bella e città romantica di Venezia,« je dejala. Benetke, čudovito lepo mesto romantike. Še bolj na široko se je nasmehnila. Ko je prišla do doma, se je odločila, da bo le odložila stvari in odšla ven. S seboj je vzela iPod in mobitel. Še preden je prišla na ulico si je dala slušalke v ušesa. Italija, njena domovina. Ni si mogla pomagati. Začela je razmišljati o mami, očetu, bratu in sestri. A oni so bili v Švici, tam je bil njihov dom. Ne pa tudi njen. Sama se je rodila v tem romantičnem mestu, ki ga je naravnost ljubila. Ne pa Berna. Saj Bern je bil tudi lepo mesto, a ni bil Benetke. Ne da bi se zavedala je začela peti eno od pesmi, ki jo je imela na iPodu in je bila nekje na sredini. »Lo sai all'improvviso, sei arrivata tu, non so chi l'ha deciso, m'hai preso sempre piu, una quotidiana guerra.« Ko je ugotovila, da poje precej naglas je nehala, saj njeno petje ni bilo ravno najboljše, vsaj po njenem mnenju ne. Potem ko je nekaj časa hodila, je prišla na Trg Sv. Marka, kjer je kar mrgolelo turistov. Pa tudi golobov. Vendar je bilo oboje precej običajna stvar za Benetke. Na trgu je videla skupino, ki jo je poznala, bili so domačini, a se je odločila, da se jim ne bo pridružila. Tako je zavila na drugo stran in prišla do cerkve, ter odšla čez most. Še prej je zagledala nekaj turistov, ki so policista spraševali za pot do stranišča. Seveda, turisti se po uličicah, ki so vse ozke in si podobne, zlahka zgubijo. Tudi sama se je na začetku kar nekajkrat izgubila, sedaj pa je bila že popolnoma navajena. Tako je lahko prosto hodila po mestu brez skrbi, da bi se izgubila in potem ne bi našla do doma. Še kar je poplesavala po glasbi, ki pa se je sedaj slišala iz trga, ne pa iz njenega iPoda. Ko je pogledala na uro, je videla da je ostala zunaj precej dlje, kot je nameravala in odšla je nazaj. Med potjo ji je začel zvoniti mobitel. Klicala jo je mama. To se je dogajalo bolj poredko, kajti ni bilo ravno preveč cenovno ugodno. Ko se je oglasila, tako ni bila toliko presenečena, da jo kliče sestra. Z njo se je pogovarjala nekaj časa, potem pa še malo z bratom. Le temu je naročila, da naj pozdravi tudi starša, potem pa je prekinila. Čez nekaj minut je prišla pred vrata svojega doma.

9default Re: Opisi. on Sob Okt 18, 2008 12:30 pm

Gost


Gost
× Ime in priimek:
Adrianna Savona Ricchetti

× Država in mesto:
Italija, Benetke

× Benečan ali turist?
Benečan

× Starost:
21 let

× Poklic/študij:
Adrianna sedaj že nekaj mesecev dela kot natakarica v lokalni pizzerii. Pa vendar je, preden je zaprosila za to službo poskusila s študijem angleščine in psihologije, v katerem pa po slabem letu ni več našla smisla. Vrnila se je nazaj v domače Benetke, kjer dela še sedaj in zaenkrat čuti, da njeno službeno in poklicno življenje stoji na dobri poti. Kajti verjame, da na poti do sreče, ne potrebuješ le možgane in veliko denarja.

× Slika + opis:
Njen videz je nekaj, na čimer se ni nikoli pritoževala. Predvsem je ponosna na svoje kostanjevo rjave lase, ki ji sedaj že nekaj let segajo do sredine hrbta. Najraje jih nosi v njihovi naravni obliki, nekoliko valovite, čeprav si jih, tako kot večina deklet z ne ravnimi lasmi, občasno rada zravna. Prav tako je že od nekdaj precej ponosna na svoje oči. Te je podedovala po mami. Za svojo postavo se ni nikoli rabila pretirano truditi. Že od nekdaj se je z veseljem ukvarjala športom, predvsem rada je tekla, zato ni imela nikoli problemov s kondicijo in dobrim počutjem. Njena oblačila so ponavadi preprosta, čeprav morda nekoliko drzna in vsekakor privlačna. Rada se oblači v oblačila, v katerih se počuti udobno. Največkrat so to tanke poletne oblekice, h katerim obuje visoke škornje. Čevlji so že od nekdaj njena velika strast. Pravzaprav nakupuje vedno kadar jo kaj potre ali spravi v slabo voljo. Tako ima doma sedaj že precej obsežno zbirko obuval, med katerimi seveda prevladujejo tisti z visoko peto. Prav tako je velika oboževalka spodnjega perila, ki se mora po njenem mnenju vedno ujemati in skladati z oblačili, ki jih nosi. Nikoli se ni znala upreti nakitu. Predvsem ne kupu zapestnic, ki vedno krasijo njene roke, ter uhanom najrazličnejših velikosti in oblik. Vedno uporablja tudi ličila, čeprav nikoli ne pretirava z nanašanjem. Verjame namreč, da je naravna lepota tista, ki je najlepša in najbolj izrazita. In tega se resnično močno zaveda.



× Družina + preteklost:
Morda se je njihova družina na videz zdela popolna in srečna mala skupnost, kjer ni bilo nikoli prepirov in nesoglasij je bila to le popolna iluzija, katero sta njena starša zgradila že nekaj let po njuni poroki. Bila sta mlada, nedolžna in zaljubljena. Pred njima je bilo še toliko stvari, pa vendar sta vse želela izkusiti čim hitreje in brez pretiranega razmišljanja. Srečala sta se, se zaljubila in le nekaj tednov pozneje ugotovila, da bo duo kmalu prešel v trio. Njena mama, ki je že od nekdaj oboževala otroke in je imela poleg tiste divje strani tudi nežno in bolj mirno plat se otroku ni mogla odreči. Pravzaprav se mu na nek način morda ni znala. In devet mesecev pozneje se je rodila Adrianna. Poimenovala sta jo po očetovi babici, ki je bila za njenega očeta vedno največji vzor. Še preden se je rodila, sta si dahnila tudi usodni da. In ta da, je bil resnično usoden. Že nekaj mesecev po rojstvu njunega prvega otroka so se začele pojavljati težave. Težave, ki so tako značilne za mlade zakonce. Prepiri glede neumnih stvari, izgubljena svoboda in nenazadnje zavedanje, da sta storila veliko napako. Da sta izgubila najboljša leta svojega življenja ker sta hitela v stvari, katerih še nista razumela ali poznala. Svoj odnos sta pozneje poskusila utrditi z novim otrokom, toda težave so se ponovile tudi po tem, ko je njihova družina dobila novega člana. Adrianninega mlajšega brata Carlosa. Po vseh teh letih, njuna starša še vedno vztrajata skupaj. Vsaj tako piše na papirju. Pravzaprav pa že leta spita v ločenih posteljah in v svoje domovanje vodita druge moške in ženske. Večkrat se ji je zdelo, da je svojo družino zgubila še preden bi v njej lahko pravzaprav resnično zaživela.
Njeno življenje tako nikoli ni bilo resnično lahko. Sodelovati v utvari, ki sta jo ustvarjala njena starša ni bilo najlažje, a skozi čas se je naučila živeti s tem. Ko je bila že nekoliko starejša, sta z bratom večino časa preživela pri prijateljiv. Žalostno, da sta se pri družinah svojih prijateljev počutila bolj domače kot v njunem lastnem domu. Večkrat sta se odpravila na manjša potovanja. Največkrat v bližnja mesta in tako je postala vez med njima močnejša kot kadarkoli poprej. In Adrianna je vedno živela svoje življenje svobodno. Uživala je v vsaki njegovi sekundi in si dovolila veliko mero zabave in užitka. V šoli ni bila nikoli med boljšimi učenci in zato se pravzaprav ni nikoli resnično trudila. Pa vendar si je kljub temu del nje želel študirati. Zato je izbrala študij angleščine in psihologije na univerzi v glavnem italijanskem mestu, Rimu. Angleščino je že od nekdaj z veseljem govorila. Psihologija pa jo je preprosto fascinirala. Pa vendar je že po prvem letniku ugotovila, da je to odgovornost, katere ne zna prenesti. Vrnila se je v Benetke, se zaposlila v restavraciji in ponovno začela uživati življenje. Z denarjem, ki sta ga njena starša hranila za njen študij si je kupila majhno stanovanje v središču mesta v katerem se ji bo najbrž kmalu pridružil tudi njen brat. Ne ve kam jo bo življenje poneslo. Ne ve kaj jo še čaka in kaj lahko pričakuje. Pa vendar ve, da stoji na pravi poti in zadovoljuje se z dejstvom, da je sedaj resnično srečna. Stran od svoje bedne družine živi življenje o katerem je vedno sanjala.

× Značaj:
Vedno je s ponosom trdila da je prava, čistokrvna Italijanka. Že od nekdaj je oboževala državo v kateri se je rodila. Prečudovita pokrajina, neverjetni ljudje, prečudovita italijanščina in testenine. Ah, testenine. Tem se ni nikoli znala upreti. In takšna je bila. Trmasta, odločna, vodja a bile so stvari, katerim ni znala reči ne. In po eni strani jim morda niti ni želela reči ne. Svoje življenje je vedno zajemala s polno žlico. Nikoli ni zavrnila užitka in sreče, ki je prišla z njim. Je večna optimistka, čeprav se zna postaviti na realna tla in čeprav se ne zdi, včasih dovoli občutku nesreče, da prevzame njeno telo. Pa vendar na njenem obrazu vedno kraljuje nasmešek in že od nekdaj je sovražila, kadar so bili ljudje okoli nje nesrečni in zamorjeni. To je zanjo skozi leta pravzaprav postala skorajda zadolžitev; osrečevati ljudi, ki so okoli nje. In pravo prijateljstvo je nekaj, kar ji pomeni največ na svetu. Veliko več kot družina in vsekakor veliko več kot moški. Moški, ljudje, kateri ji niso nikoli primanjkovali. Bila je zapeljivka, tega ni nikoli zanikala. In resnično ji ni bilo mar, kaj so o njej in o tej temi pravili drugi; naj je bila za njih kurba ali le dekle, ki je iskalo ljubezen, zanjo je bilo pomembno le, da je sama vedela pri čem je. Stara je bila le enaindvajset let. Morda so nekateri verjeli, da je to starost pri kateri se moraš počasi ustaliti in si ustvairi družino, toda že zaradi njenih staršev je vedela, da je to stran živlenja, katero še nekaj let želi pusitit nedotaknjeno. Samo uživati je želela. Ali v moški družbi ali pa brez nje. Čeprav se je vsekakor ni nikoli branila. In vedela je, da bo našla tistega pravega. Morda je verjela v pravljice in plavala nad oblaki, toda vedela je, da je nekdo tam. Samo zanjo. In ko bo čas, da se najdeta, ga bo sprejela v svoje življenje in ga nikoli več ne izpustila iz svojega objema. In resnično, bila je zelo odločna. Vedela je, kaj si želi početi v življenju, pa vendar je želela pred tem izkusiti čim več stvari. Želela je potovati okoli sveta, fotografirati, igrati, peti. Življenje je bilo zanjo dolga pot okoli katere je bilo toliko neodkritih kotičkov in raziskati je želela prav vsakega od njih. In tudi če se je zaradi tega morala zapletati v prepire in tudi če vedno ni šlo vse po njenih načrtih. Kajti prepiri so bili nekaj, čemur se nikoli ni znala upreti. In kdorkoli se je z njo zapletal v prepire ni dolgo zdržal. Če je bila na kaj ponosna je bila to njena zmožnost obračanja besed. Resnično, bila je iznajdljiva. In kot celota je bila le to, kar je bila. Skromno italijansko dekle, ki se je občano strmalo, se razjezilo in pokazalo zobe, se borilo za svoje cilje in branilo svoje prijatelje. Bila je ona. Nobenih skrivnosti in laži. Bila je srečna prav takšna, kot je bila in prav nihče na tem svetu ji tega ni znal vzeti. Kajti bila je močnejša, kot se je morda sprva zdelo in zlomiti je znala še tako trdne ljudi če so si drznili vtikati nos v zadeve, ki so bile vse prej kot odprte za javnost.

× Posebnosti:
Njeno desno lopatico krasi srednje velik tatu. Sicer pa poleg italijanščine govori tudi tekočo angleščino in nekaj francoščine. To sta jezika, katera resnično obožuje in upa, da bo nekoč uspela podrobneje spoznati rodni pokrajini teh dveh jezikov. Kajti že od nekdaj si resnično obupano želi potovati in videti svet.

× Primer RPG posta:
Vedno znova je ugotavljala, kako zelo obožuje to pokrajino. In te ljudi in vonj prečudovitih jedi, ki so se bohotile na njihovih stojnicah. S kratkimi in počasnimi koraki se je sprehajala po eni izmed mnogih mestnih tržnic. In počutila se je bolj domače kot kadarkoli poprej. Zvok navdušenih ljudi okoli; trgovcev, ki so prodajali svoje izdelke ter navdušeno klicali stranke ter zvoki mimoidočih, ki so se radovedno ustavljali na stojnicah ali pa preprosto preslišali klice in nadaljevali svojo pot v labirintu beneških uličic. Če je dobro prisluhnila je lahko slišala oddaljeno šumenje vode z beneških kanalov, ki so bili najbrž ena izmed najbolj živahnih krajev v Benetkah. Resnično je oboževala Italijo. Počutila se je tako sproščeno in dovolila je toku prijetnih misli, da objame njeno telo. Na njenem obrazu je počival nasmešek, med tem ko je roki navihano vtaknila v žepe njenih izredno kratkih hlač. Pozabljala je že kako zelo privlačno se je lahko počutila le zaradi preprostega sprehoda po ulici. Ni vedela koliko je bila ura in pravzaprav ji niti ni bilo mar. Bil je eden izmed mirnejših popoldnevov. Konec službe, prijetno stanovanje le nekaj ulic stran, ki jo je tako prijetno vabilo v svoj objem, ter velik nasmeh na obrazu njenega brata. Pogrešala je njune sprehode. In njune dogodivščine. In njuna potovanja. Bil je njena opora, kadar se je njen svet rušil. Bil je najboljši brat na svetu in žal ji je bilo, ker sta v zadnjih nekaj letih izgubila tisti pravi odnos, katerega sta popolnoma nenamerno zgradila, ko sta živela v umazanem svetu njunih staršev. Če je dobro pomislila je sedaj minilo že precej lepo število časa odkar ju je nazadnje videla. Toda ni ju pogrešala. Bila sta umazana in predolgo se je pretvarjala da živi v pravljici. Sedaj je bila srečna in resnično svobodna. Ustavila se je pri neki stojnici in si dovolila poskusiti eno izmed mnogih slaščic, ki so se bohotile pod tono čokoladnega preliva. Resnično, tu je želela ostati. Tu, na teh ulicah, med temi ljudmi in v tem času. In resnično ni pomnila, kdaj je bila srečnejša in kdaj je bilo njeno življenje brezskbnejše. Imela je vse kar je želela in veliko več, kot je potrebovala. Oboževala je Italijo.

10default Re: Opisi. on Sob Okt 18, 2008 12:33 pm

Alice

avatar
Co-admin
Co-admin
omg, suprduprski opisek love welcome


_________________

I am the star in my dreams.
Poglej uporabnikov profil http://venezia.secrets-stories.net

11default Re: Opisi. on Sob Okt 25, 2008 11:39 am

Niccolas

avatar
Moderator
Moderator
× Ime in priimek: Niccolas Giovanni Boltraffio
× Država in mesto: Italija, Benetke
× Benečan ali turist? Benečan
× Starost:25 let
× Poklic/študij: Izdelovalec umetelnih steklenih predmetov

× Slika + opis:

Niccolas sam zase misli, da ni nič posebnega, a že njegov videz to teorijo zlahka ovrže. Temnolasi Italijan izgleda zares dobro. Njegove temno rjave, skorajda črne oči so najbolj poseben del na njemu. Nikoli niso na miru in vedno begajo po prostoru. Marsikatera ženska prisega, da so hipnotične, a Niccolas se temu le smeji. Njegov obraz je pravilnih oblik, ima nekaj značilnih potez in je lepo porjavel, kar je posledica življenja v Italiji. Njegova postava je vitka in visoka. Ni preveč mišičast, ker se ni nikoli kaj posebej rad ukvarjal s športom. Ker slabše vidi, si včasih nadene očala, večino časa pa nosi leče.
Oblači se preprosto, ponavadi obleki tudi ne namenja večje pozornosti. Sprane kavbojke, navadna majica, srajca, pulover ali jopa je vse, kar potrebuje v svoji omari. Ampak v bistvu je vseeno, kaj fant obleče. Zmeraj ga opazijo, ker je na njem pač nekaj posebnega.

× Družina + preteklost:
Niccolas se je rodil nepričakovano. Celotna zgodba njegovega rojstva je zelo zapletena. Starša sta mislila, da bosta dobila le enega otroka. Ko je na svet prijokal njegov starejši brat, so bili vsi presenečeni, ker se je začel na svet prebijati tudi Niccolas. To je bilo za njegovo mamo preveč in umrla je po porodu. Njegov brat ga je za to vedno krivil in se nikoli ni družil z njim. Popoldneve svojega otroštva je tako Niccolas preživljal pri očetu, ki se je po materini smrti vrgel v delo. Izdeloval je steklene izdelke, ki jih je Niccolas že kot otrok vzljubil ter preživel mnoge ure ob igranju z njimi. Že kot majhen se je naučil brati. Knjige so bile zanj popolnoma nov svet, ki mu je odpiral mnoge, neštete možnosti. Imel jih rad, pa tudi njegov oče je vedno pravil, da so knjige edino potovanje, kjer se ti ne more nič zgoditi. Ker pa je bil Niccolas preveč zaljubljen v knjige, si je s poznim večernim branjem uničil vid in dobil očala. Tako še kar nekaj časa ni dobil nobenega prijatelja. To je bila med drugim tudi zasluga njegovega brata, ki je otroke vedno svaril pred njim. Ko je uspešno dokončal srednjo šolo, se je vpisal na priznano beneško univerzo za umetnost. Tam je dokončno osvojil vso znanje o izdelovanju steklenih predmetov. Po končani diplomi je šel po očetovih poteh in postal znan in tudi priznan izdelovalec predmetov iz stekla.

× Značaj:
Niccolas je kot zaprta knjiga. Nihče ga ne more prebrati, vsi pa ga opisujejo kot zelo skrivnostnega. A Niccolas je preprost fant, ki nima preveč visoke samopodobe. Vedno mu je brat dajal vedeti, da je nezaželen in kriv smrti njune mame. To se mu je vtisnilo v dušo in nekako se je naučil živeti s krivdo.
Je precej samotarski tip človeka, čeprav se v pravi družbi močno razgovori. Vedno ve kaj pametnega, ampak skoraj nikoli tistega dejansko ne pove. Ponavadi je bolj sproščen v ženski družbi. Še sam ne ve, zakaj je tako, ampak je. Je tudi samozavesten, saj se zaveda, da je v nečem res dober. Je tudi zelo zvest človek in nikoli ne bi nikogar pustil na cedilu. Zelo nerad prizadene ljudi, saj ve kako je, če te ne marajo. On sam pa ne mara lažnivcev in nasilnežev. Z leti se je naučil postaviti zase, zato s tem nima problemov. Vedno priskoči na pomoč tistemu, ki jo potrebuje, pa najsi bo to stara babica, ki ne zmore prečkati ceste, otrok, ki ne more sam odnesti domov vrečk iz trgovine ali le mačka, ki je obtičala na drevesu. Je prijazen in dobrosrčen.

× Posebnosti:
Niccolas je zelo dober v izdelovanju steklenih izdelkov.
Na levi roki ima tatu v obliki leva, kar je njegovo nebesno znamenje.
Govori več jezikov; maternega italijanskega, angleškega, nemškega, francoskega in ruskega. Naučil se jih je iz knjig, a svoje znanje nerad izpostavlja.

× Primer RPG posta:
Prestopil se je in se zazrl v daljavo. Bilo je sivo jutro, sonce je šele vzhajalo in prvi sončni žarki so obsijali njegovo postavo. Oblečen je bil popolnoma v črno. Njegova senca se je risala za njim. Roke je potisnil v žep, saj ga je rahlo zazeblo. Hladen jutranji veter se je besno zagnal v njegovo postavo in mu razkuštral lase. Ta dan je nosil očala. Pogledal je v globino in se namuznil. Še sam ni vedel, kaj ga je tako zgodnjega jutra prineslo na ta prostor. Pečine. Nikoli ni zares razmišljal o njih, tega dne pa je opazil, da bi bilo dobro, če bi jih upodobil. Na steklu, seveda. In osamljeno postavo na vrhu, ki zre v daljavo… Stal je na zaplati zelene trave. Bilo je skoraj ironično, saj je bilo v okolici vse mrtvo. Pravzaprav se temu niti ni čudil, ker je bil visoko. Spodaj je morje enakomerno butalo ob skale. Niccolasovo pozornost sta pritegnila dva ptiča, ki sta vzletela izza neke skale. Njuni kriki so odmevali v jutru in se odbijali od skal. Njegov pogled je zameglilo sonce, ki mu je posijalo v oči. Zaprl jih je in se prepustil toplemu občutku, ki mu je preveval telo. Potem se je obrnil, in kot se je na skalah pojavil, izginil. Ptiča sta v daljavi spremljala njegov odhod do poti, ki se je vila v gozd. Niccolas je stopal počasi, saj se mu ni nikamor mudilo. Prepustil se je razmišljanju. Še nikoli ni razmišljal o kraju, kjer živi. Pred kratkim je prebral knjigo, kjer je moški skozi vso knjigo opisoval svoj kraj. Rahlo se je namrščil. Benetke. Kaj bi pravzaprav lahko povedal več? Potem se je opomnil, da to najverjetneje ne bi povedalo veliko tujcu, ki še nikoli ni videl Benetk. In z eno besedo nikakor ne bi mogel opisati njeno barvito pokrajino, raznolike ljudi in ta zrak… Zrak svobode, pravzaprav. Zanimivo, še nikoli ga ni občutil. V besedo ne bi mogel zajeti hiš, ki so že stoletja tam in za katere nihče nima želje, da bi jih podrl. Ker so del mesta. In brez njih pač Benetke ne bi bile Benetke. To je bilo za Niccolasa preprosto. Z nekoliko lažjim korakom je odšel naprej in premišljeval o svojem rodnem mestu, dva galeba pa pustil za sabo…

Poglej uporabnikov profil

12default Re: Opisi. on Čet Okt 30, 2008 4:58 am

Gost


Gost
× Ime in priimek: Marcello Carlo Musinni
× Država in mesto: Italija, Benetke
× Benečan ali turist? Benečan.
× Starost: 26 let
× Poklic: modni oblikovalec

× Slika & opis:
Cello upravičeno sodi med največje kradljivce ženskih src pri čemer mu je v največjo pomoč njegov videz, saj je osebnost se prej kot prijetna. Temnolasec je verjetno podedoval vse dobre gene v družini, saj ne mine dane, ko ne bi na račun svojega videza dobil željenega. Temnolasec je nekje srednje visok, posebnost pa so njegove tople rjave oči. Nihče ne bi posumil, da se v ozadju skriva nadut šovinist, četudi je v njih skupaj s toplino tudi odtenek prekomerne samozavesti, ki pa jo zna mojstrsko skriti in potisniti v stran, da izgleda kot najbolj preprost moški. V preteklosti je treniral plavanje, kar se mu še danes pozna na izklesani postavi, sicer pa ni ravno velik športni navdušenec. Frizuri namenja še najmanj pozornosti. Njegovi temni lasje so navadno samo urejeni z gelom ali pa še to ne, vseeno mu uspe izgledati odlično. Kar se tiče oblačil in stila, nosi samo oblačila svoje modne znamke, saj je še vedno mnenja, da je sam najboljši oglaševalec, ker oblačila tudi pozna. Vseeno pa za kakšne posebne priložnosti izkaže čast tudi drugim priznanim oblikovalcem in obleče kakšen Armanijev suknjič ali Cavallijeve hlače.



× Družina & preteklost:
Diana Vencelli se je rodila v premožno družino, ki je od nekdaj nudila vse kar je potrebovala in zadovoljevala vsaj njene materialne potrebe. Veljala je za razvajeno hčerko bogatašev in svoj status še okrepila, ko se je poročila z Gianom, moškim, ki so ji ga izbrali njeni starši. Pravzaprav je bil Giano vse kar bi si ženska sploh lahko želela. Njegov videz je bil prefinjen, imel je ugledno službo kot odvetnik, izhajal je iz družine iz visokih slojev in njegova osebnost je bila nadvse prijetna. Diana se je poročila z njim na materino in očetovo željo in resno dvomila, da se bo v moža kdaj zares zaljubila. Toda po treh letih zakona se je to končno zgodilo. Spregledala je in odkrila, da boljše odločitve ne bi mogla storiti in na Gianovem obrazu se je končno prikazal iskren nasmešek, saj je bil sam v njo zaljubljen od dne, ko jo je prvič videl in se je skozi leta na vse pretege trudil, da bi ga vzljubila. Nato se jima je leto dni kasneje rodil prvorojenec in tudi edinec, ki sta ga poimenovala Marcello Carlo. Fantek je rastel in postajal vedno bolj navihan, njegova osebnost pa je vedno bolj izžarevala. Že pri petnajstih letih se je izkazal za dokaj neukortljivega in je letal za dekleti, s cveta na cvet. Po končani srednji šoli se je odločil za študij modnega oblikovanja in tam tudi uspešno diplomiral z odliko. Denarja mu ni primanjkovalo in ustanovil je lastno modno znamko MCM, ki je danes po štirih letih ena najbolj znanih v Italiji.

× Značaj:
Vsak, ki pozna Marcella se dobro zaveda njegovega nestanovitnega karakterja in razpoloženja, ki se spreminja iz minute v minuto. Toda nekaj dejstev in njegovih karakterističnih značilnosti ostaja istih ne glede na leta, ki minevajo. Marcello spada med brezupne avanturiste, ki živijo za vsak dan nove romance in za spogledovanje. Do danes je glede tega ostal do najmanjše potankosti isti in poželenje šteje med svoje največje dosežke, a je vseeno daleč od hobija. Vseeno ni tiste vrste tip človeka, ki spi z ženskami samo zato, da bi potešil slo v sebi. Daleč od tega. V ljubezni najde veliko več kot marsikdo in le škoda se mu zdi, da bi to ostalo le za dve osebi, ko pa bi lahko prenesel naprej. Njegov šarmanten, zapeljivo prijazen nasmešek opravlja svojo glavno funkcijo zapeljevanja, sploh v kombinaciji z njegovimi toplimi očmi, povrh vsega pa še učinkovito. Svojo samozavest gradi na lastnih uspeh in tudi porazih z katerih zna izvleči najboljše. Mnogo ljudi bi mislilo, da bi človeka, ki je vajen najboljšega in vajen zmagovanja, vsak poraz spravil na tla in ga potolkel, če ne v trenutku pa dolgoročno. Toda Marcello zna iz vsake situacije izvleči najboljše, najboljše za njegovo korist, ne da bi izgledal obupan ali potrt. Vedno se okrog njega širi pozitivna energija in dobra volja, saj je večino časa nasmejen. Vedno kaže veliko mero samozavesti, ki jo je ravno doolj in po kateri je tako znan in se je niti ne trudi skriti, ker je preprosto del njega. Prav tako ni nikoli skrival svojih želja in ambicij. Ko je nekaj hotel je to povedal naglas in nič drugače ni bilo z dekleti. Včasih je bil celo preveč iskren, toda laži in spletk res ne prenese. Kadar mu je le do seksa ali bežna avanture, da dekletu to povsem jasno vedeti. Sovraži jutra, ko se zbudi ob objokani deklici s strtim srcem, ki ga prosi naj ne odide. Prav zato je njegova selekcija trofej izjemna in izbira veliko bolj previdno kakor izgleda na prvi pogled. Pri tem mu pomaga tudi njegova intuicija, saj zelo hitro prebere človeka, kar je zagotovo ena od prednosti. Četudi cele Benetke poznajo njegov sloves ženskarja, mu vsako noč uspe najti dekle, ki se ujame v njegove mreže, njegovemu slovesu navkljub. Človek bi mislil, da jih bo sloves prej odbijal kakor privlačil, vendar počne prav slednje. Je velik oboževalec raznorstnih zabav, sploh nočnih klubov od koder nikoli ne odide sam. Včasih zna biti prekleto sebičen, saj poskrbi najprej zase, nato pa za ljudi okoli sebe. Je pač mnenja, da živimo v svetu, kjer moraš najprej poskrbeti za svojo rit in pomesti pred svojim prahom. Svoje cilje bo uresničil ne glede na vse, vendar se bo izognil lažem, izkoriščanju in spletkarjenju. Pogostokrat se znajde v kakšnih zvezah, ki pa so vselej kratke in se končajo precej klavrno zaradi njegove nezvestobe. Navajen je življenja s polno paro, hitrostjo in seveda z užitkom. Okoli sebe ima širok spekter prijateljev, kar je precej presenetljivo, glede na to da z njim ni ravno lahko shajati. Včasih je bil zelo redkobeseden, danes pa obožuje razne zanimive debate. Precej dolgo traja, da ga ljudje preberjo, saj zna svoja prava čustva in občutke dobro skriti vase in o njih ne govori nikoli.

× Posebnosti:
Je eden trenutno najbolj znanih beneških modnih oblikovalcev, prepoznaven pa je čedalje bolj tudi po celotni Italiji. Oblikuje lastno modno znamko z imenom MCM, ki združuje vse elemente današnjega sveta zdržužene z eleganco in prefinjenostjo. Ustvarja tako ženske kakor tudi moške kolekcije in žanje vedno več uspeha. Pri njemu obleke naročajo tudi znane zvezdnice in igralci za rdeče preproge in razne prireditve, on pa tako dela na svoji prepoznavnosti in priljubljenosti.
Velik vpliv na njegove kolekcije imajo zagotovo ženske in s tem tudi njegovo ljubezensko življenje, ki je zagotovo več kot pestro. Temnolaske v njegovih mislih porajajo temne barve za oblačila, svetlolaske pa nežne odtenke. Le tako zna ustvarjati kakor zna le on, le potrebuje nekaj navdiha, ki pa ga najde v ženskah.

× Primer RPG posta:
Ravno je lansiral svojo novo kolekcijo oblačil, ko se je Marcello vračal domov. Mislil si je že odpočiti od zabave po modni reviji, ki je sledila lansiranju nove kolekcije, ampak ga je premotil SMS njegovega prijatelja: Club Passion, dobre bejbe, imajo okus za obleke – znamka MCM. To sporočilo je bilo dovolj, da si je Marcello v trenutku premislil in se takoj odpravil proti enemu izmed svojih najljubših klubov v mestu. Videl je, kako se je zopet nabrala dolga vrsta ljudi, ki so hoteli priti v ta klub, vendar se sam ni postavil v vrsto, ampak je lepo odšel do varnostnika, preslišal vzdihe kot so, da so pravkar videli slavnega Marcella Carla Musinnija ter le potrepljal varnostnika po rami. Ta ga je takoj prepoznal, zato mu je nemudoma omogočil vstop skozi VIP vrata. Marcello se je odpravil do najelitnejše lože, kjer je ponavadi kraljeval prav on in tam že videl svojega prijatelja. »Fabrizzio, kam si skril dekleta?« ga je pozdravil kot ponavadi, nato pa se je malce razgledal po klubu in ocenil, da približno četrtina deklet nosi njegovo znamko. Niti ni bilo tako zelo slabo, glede na to, da je bilo notri zadnje čase kar precej ljudi, ki niso nosili prav nobene znamke. Hitro je v mislih preletel vsa potencialna dekleta za to noč, odmislil tiste, s katerimi je že spal, na koncu pa se je odločil, da bo zapeljal privlačno blondinko, ki je več kot dobro razkazovala svoje plesne sposobnosti. Fabrizzia ni niti pozdravil, saj se je ta že ubadal z osvajanjem neke punce, sam pa se je kar takoj odpravil na plesišče do privlačne blondinke. »Ciao bella!« jo je nagovoril ter že začel plesati z njo brez da bi se oziral na ljubosumne poglede svojih tekmecev, ki so se verjetno že ves večer trudili za blondinkino pozornost. Kot vedno, je dekle takoj očaral in ni minilo dolgo, ko je naposled le opazila, kdo je postavni žrebec, ki jo zapeljuje. Takrat je dekle skoraj omedlelo, ko pa je končno prišla k sebi, je začela kričati, da slavni Marcello Carlo Musinni pleše ravno z njo. Ta kokošja lastnost pa še na blondinkino žalost, mu je šla že od nekdaj na živce, zato je blondinko preprosto izzivalno poljubil, nato pa ji je zabrusil najbolj zlobne besede, ki bi ta čas lahko dekle spravile popolnoma na tla: »Stavo sem dobil, tako da me ne interesiraš več. Najdi si drugega,« ter preprosto odkorakal stran.

13default Re: Opisi. on Čet Okt 30, 2008 6:00 am

Gost


Gost
× Ime in priimek:
Adelina Federica Marino

× Država in mesto:
Italija, Benetke

× Benečan ali turist?
Benečanka

× Starost:
22 let

× Poklic/študij:
Študentka sociologije

× Slika + opis:
Adelina pravzaprav sploh ni grdo dekle, pravzaprav je kar precej čedna punca, vendar to ni bilo dovolj, da bi jo kdo pogledal. Mogoče bi morala kdaj pa kdaj svojo lepoto poudariti s kakšnimi ličili ali pa kakšno dizajnersko cunjico več, vendar roko na srce: kaj veliko denarja ni imela, zato so bile v njeni zbirki oblačil obleke s priznano znamko precej redke. Kljub temu pa se je znala obleči primerno vsaki situaciji in je vedno izgledala popolnoma v najlepšem redu. Bolj kot za svoje obleke pa se je sekirala glede svoje frizure, saj ta nikoli ni hotela biti taka, kakor je Adelina hotela, da izgleda. Njeni lasje so bili namreč zelo nadležni, saj so se ji ves čas kodrali in ji tudi razni ravnalci las niso kaj preveč pomagali. Tako je njen videz vedno spominjal na skuštranega angelčka, saj se njena polt kljub temu, da je bila Adelina skoraj ves čas na soncu, ni hotela prav nič obarvati rjavo.



× Družina + preteklost:
Svetlolaska je odraščala v majhnem obalnem mestecu v Italiji skupaj s svojimi starši in babico, ki je umrla dobrih 10 let nazaj. Pravzaprav je imela vse kar bi si običajen človek lahko želel. Bianca in Lucas Marino sta bila v otroštvu in mladosti najboljša prijatelja, dokler ni njun odnos postal vedno bolj močnejši in kmalu sta ugotovila, da sta si praktično usojena. Na njuno veselje in srečo vseh okoli njiju sta se poročila in rodila se jima je Adelina, ki je ostala edinka in bila vedno deležna ljubezni celotne družine. Oboževala je poletje in tople sončne žarke, ki so prijetno božali njeno kožo. Doma se je najraje gugala na veliki modri gugalnici in v poletni oblekici tekala po vrtu polnem vrtnic, ki jih je posadila njena babica. Na slednjo je bila Adelina vedno močno navezana in ko je umrla pri njenih 12 letih je komajda jedla kakšen mesec dni in v šolo odhajala mrkega obraza. Tudi na starše je navezana, saj so ji bili vedno v vzor idličnega ljubezenska para in njuna zgodba se je dekletu od nekdaj zdela romantična in samo želela si je lahko, da bi tudi ona tako spoznala svojega idealnega partnerja. Ko je bila še mlajša so se vsak vikend odpravil na razne izlete, vedno v drug kraj in si tam privoščili kakšen piknik ali drugo zabavno aktivnost. Ob praznikih in rojstnih dnevih je bila hišica vedno polna smeha in iskrene sreče. Ko je dopolnila 18 let se je Adelina vseeno odpravila od doma v Benetke, ki so ji poosebljale popoln kraj zanjo. Vpisala je študij sociologije, zaradi njene humanitarnosti in se vživela v tamkajšnje življenje. Starše še vedno pogreša in slišijo se redno, čeprav ima tukaj cel kup prijateljev.

× Značaj:
Adelina je vse prej kot običajno dekle pri 22 letih. Navadno bi si vsak v teh letih privoščil maksimalen užitek, zabave do poznih ur in veliko števil drznih avantur. Toda ne Adelina. Prepričana je namreč, da v življenju obstaja veliko več kot neprespane noči in zbujanje ob neznancih, četudi si včasih želi, da bi si preprosto dala duška in okusila vse kar se okusiti da. Vse v eni noči. Nato pa bi se njeno življenje vrnilo na stare tire in živela bi preprosto kakor do sedaj. Od nekdaj je veljala za dekle, ki ji lahko brezpogojno zaupaš, se nanjo zaneseš in si lahko 100% prepričan, da tvojih skrivnosti in težav ne bo izdala nikomur. Njen nasmešek je enostavno nalezljiv, od sebe pa izžareva pozitivno auro. Zna se zabavati brez kakšnih posebnih stubanc in to veliko bolje kot kdorkoli drug. Navadno ima v glavi cel kup norih in odbitih idej, ki jih mora uresničiti v trenutku ko ji padejo na pamet, zaradi česar velikokrat ravna precej nepremišljeno. Ponavadi so te ideje povsem neobičajne, prav tako pa včasih blekne kakšno neumesno opazko iz okolice in se zasanja nekam v višave. Četudi daje vtis mirnega in dobrovoljnega dekleta, ni vedno taka. Ima svoje trenutke, ko si zaželi da bi bila kdo drug, da bi se drame, ki se dogajajo njenim prijateljicam, dogajala njej. Da bi lahko užila tudi tisti boleči del življenja, izdajo, prevaro, laži, karkoli, samo a bi vedela kakšen je občutek, ko te nekdo pusti na cedilu, ko ostaneš sam. Nekaterim se zdi ta zamisel nora, njej pa je nekaj samoumevnega. Kako bo živela, če ne bo nikoli del nečesa neobičajnega? Svoje prijatelje je našla v dekletih, še bolj pogosto pa v fantih. Marsikdo bi rekel, da je srečnica, ker je toliko časa v moški družbi, toda sama ve, da je resnica drugačna. Vsak pripadnik moškega spola vidi v njej samo prijateljico, ne glede na njej lep videz in čudovito osebnost, vedno ostane samo prijateljica. Mora je to zato, ker so že ugotovili, da ni dekle za avanture in podobne umazane zadeve. Sicer pa je pri svojih 22 letih še vedno devica in z moškim ni prišla dlje od nerodnega poljuba v devetem razredu osnovne šole (pa še temu bi težko rekli, da je bila izkušnja z moškim). Postaja vedno bolj nemirna, ko mora opazovati srečo in radost svojih prijateljic in vedno bolj si želi, da bi bila drugačna. Toda preprosto ne more ravnati v nasprotju z lastnimi načeli in početi stvari, ki se ji zdijo nemoralne. Je pač ena tistih deklet, ki verjame v pravljice in prince na belih konjih. Le da njen princ še ni prijahal mimo, pa četudi bi, bi ga verjetno njena nedolžnost v trenutku odvrnila od kakršnihkoli namenov. Sicer je bila Adelina vedno oseba, ki bo vsakmour pomagal iz težav, četudi bo morala zato početi stvari, ki jih sicer ni, ali celo lagati. Kaj pa je nedolžna laž za srečo prijatelja? Njen optimizem poznajo vsi, ki poznajo njo. Poleg tega pa naredi odličen prvi vtis na vsakogar, ki jo spozna. Včasih deluje nekoliko zadržana in sramežljiva, vendar se kaj hitro pokaže njena zgovornost in energičnost, ki kar veje iz nje.

× Posebnosti:
Pri dvaindvajsetih letih je še vedno devica, čeprav ima ogromno prijateljev in prijateljic.

× Primer RPG posta:
Adelina je sedela v senci drevesa in opazovala, kako so ptice preletavale nebo. Narava je bila vedno ena izmed stvari, ki so jo zanimale, vendar so je bolj zanimali odnosi med ljudmi, ki pa so bili neverjetno podobni tistim, ki si jih videl pri odnosih med živalmi, le da so ljudje znali biti precej bolj kruti. To pa je bil trenutek, ko se je prebudila iz svojih sanj o domačem kraju, ki jih je zadnje čase tako zelo pogosto sanjala. Morala si je priznati, da je pogrešala dom, čeprav je imela tukaj veliko prijateljev. Vendar je imela doma vso tisto ljubezen, ki jo je tukaj, v Benetkah, tako zelo pogrešala. Seveda so jo imeli ljudje radi, vendar je ni nihče zares ljubil. In to je bila stvar, ki jo je zadnje čase vse bolj in bolj morila. Mislim pri dvaindvajsetih letih je bila še devica. Mislila je, da se je s tem, da ne bo nikoli dobila nobenega fanta, že sprijaznila, a temu ni bilo tako. Potem pa se je golob zaletel v njeno okno. Adelino je to izredno prestrašilo in je zaradi tega tudi padla s postelje. Kako tipično zanjo zadnje čase. Nekako se je pobrala in se odvlekla v kopalnico, kjer je opravila vse v zvezi z jutranjim prebujanjem ter se nato končno odločila, da bo pogledala na uro in tako ugotovila, da je zopet zaspala. Profesorji na fakulteti jo bodo zagotovo križali – to je zanjo pomenilo, da jo bodo vrgli in bo morala ponavljati letnik, trenutno pa je to bila zanjo zadnja stvar, ki jo je hotela doživeti. Mislim, če že ni mela fanta, ali ne bi mogla imeti vsaj dobrega poklica in mogoče še dober avto? Hitro je navlekla nase prve obleke, ki so ji prišle pod roko in so se vsaj za silo ujemale med sabo, pograbila torbo s svojimi zapiski in enim delujočim kemikom od desetih, ki jih je nosila v torbi, nato pa je odhitela na beneške ulice. Če ne drugega, je imela s tem, ker je zamujala vsaj malo jutranje telovadbe, kar naj bi ji precej koristilo. Na njeno žalost, oziroma žalost mimoidočih, pa ni kaj preveč gledala kod hodi, zato se je zaletela v nekega neznanca (ki je bil mimogrede lep za pojest), hitro zamrmrala: »Mi scusi,« ter že drvela naprej.

14default Re: Opisi. on Čet Okt 30, 2008 6:20 am

Gabrielle

avatar
Administrator
Administrator
Lepa opisa - oba. Mogoče kakšna beseda več pri zunanjosti, drugače pa en velik welcome :smile


_________________


.I just love the flowers.
Poglej uporabnikov profil http://venezia.secrets-stories.net

15default Re: Opisi. on Pet Okt 31, 2008 7:32 am

Carla

avatar
Turist/ka
Turist/ka
× Ime in priimek: Carla Daniela Moretti

× Država in mesto: Italija, Neapelj

× Benečan ali turist? Turistka

× Starost: 24 let

× Poklic/študij: Balerina in violinistka

× Slika + opis:



"Vseeno mi je, kaj ti govoriš, zagotovo si anoreksična," so besede, ki jih Carla sliši dnevno in v njih je zagotovo tudi kanček resnice. Najbrž take misli prešinejo vsakogar, ki jo zagleda, saj je zares že skorajda srhljivo, kako se njena koža oklepa samo njenih kosti in mišic. Je sicer visoka, tam nekje okrog meter in sedemdeset centimetrov, toda njeni kilogrami se še vedno gibljejo pod petdesetimi kilogrami, zaradi česar deluje zares shirano. Pravzaprav dekle ni anoreksično - toda ker se je z napornimi baletnimi treningi začela ukvarjati že pri sedmem letu, je še zdaj izreno fleksibilna, zraven tega pa se je v najstniških letih ogromno časa trudila jesti čimmanj, kar se na njej pozna še zdaj. Zraven tega pa je na njen šibek organizem vplival tudi nezdrav način življenja, predvsem cigareti, ki se jim težko upre; zaradi vsega skupaj še zdaj, četudi bi se rada zredila, težko dobi kakšen kilogram in večino svojega časa izgleda kot trska, ki se bo zdaj zdaj prelomila. Nekaj časa se je zaradi tega še sekirala, zdaj pa se je nase že navadila in pravzaprav je s svojim telesom precej zadovoljna, četudi kakrnihkoli oblin, ki bi jih morala imeti, zagotovo nima. Vseeno pa to nekako prikrije z dizajnerskimi oblačili, ki si jih zaradi svoje visoke plače z veseljem privošči. Pravzaprav je nora na nakupovanje in na modo, zato jo zlahka najdete v najdražjih oblačilih, ki morajo biti vedno ugodna za njeno postavo, hkrati pa ustrezati njenemu značaju. V preveč živih barvah je najbrž ne boste našli, povsem črno oblečena pa tudi skorajda nikoli ne bo. Za posebne priložnosti vedno obleče kakšne krajše obleke ter visoke petke, v prostem času ali ko se sprehaja po mestu je ponavadi oblečena zgolj v enostavne oprijete kavbojke in kakšno majčko, doma pa je skorajda zagotovljeno, da jo boste našli v trenerki in teniskih. Obožuje modne dodatke in ponavadi bo, če bo na njej res kakšna živa barva, ta prevladovala na šalih ali torbicah ter uhanih.. Svojega navdušenja nad vsemi vrstami modnih dodatkov res ni sposobna prikriti.

× Družina + preteklost: Pomanjkanja na denarni ravni njena družina nikoli ni poznala - pomanjkanje na ravni družinskih odnosov pa. Njen oče, Leone, je bil priznan violinist, a bil je precej oddaljen od družine. Njena mati, Annalisa pa naj bi bila zares družinski tip človeka, a Carla je ni nikoli zares poznala; umrla je namreč med porodom svojega drugega otroka, malega Marca, ko je bila Carla stara dve leti in pol. Oče naj bi se takrat še bolj oddaljil od družine in se posvetil svojemu delu - še vedno je sicer skrbel za svoja otroka, a posebnega zanimanja za njune probleme ni kazal. Igral je violino in se temu povsem posvečal stoodstotno, Carla in Marc pa sta ostajala predvsem pri babici Glorii, ki ju je učila mirnega in hvaležnega načina življenja. Čeprav se je zdelo, da bosta ob taki vzgoji oba otroka postala pridna in mirna, a način vzgoje je vplival samo na Carlo. Njen mlajši brat je v šoli veljal za razgrajača in starejša kot sta bila, v večje težave je rinil. Med tem pa je Carla postala umetnica. Pri sedmih je začela z baletom, z vzravnano hojo ter vztrajno disciplino, obenem pa je začela igrati tudi violino. Nekako se je tako bolj povezala tudi z oddaljenim očetom, ki mu je bilo dejstvo, da je dekle umirjena umetnica, zelo všeč. Starejša kot je bila, bolj je bila uspešna v baletu in violini, v predstavah pa je dobivala vedno večje vloge in tako trenerjem ter učiteljem kot tudi vodstvu gledališča je rastla bolj in bolj k srcu. V prestopu v srednjo šolo je začasno sicer zašla v kritično točko, ko je začela s kajenjem cigaretov, a nikoli ni zares odnehala z umetnostjo. Zavedala se je, da je pravzaprav to edino, v čemer se lahko zares uveljavi. Lahko bi bila sicer tudi fotomodel, a tega si ni želela. Četudi je bila v gledališču tiha kot miška in pridna kot le kaj, je bila v družbi v šoli ter pri tisti majhni skupinici prijateljev, ki je skupaj hodila ven, vedno tista, ki je poskrbela za dober smeh in zabavo. Nekako ni bila nikoli tip človeka, ki je kdo ne bi maral in blazno hitro se je prilagajala razmeram. Po zaključeni srednji šoli, kjer se je istočasno vežbala tudi iz baleta, je opustila misli o nadaljnem študiju ter se enostavno zaposlila v gledališču. Vloge so padale, tudi mesto v orkestru je dobila in čeprav je imela le malo prostega časa, ji je tako življenje enostavno prijalo - kot bi ji bilo pisano na kožo. Pred letom dni je umrla njena babica Gloria in takrat se je nazadnje nekoliko odmaknila od vsega, kar se je dogajalo okrog nje, a se je kmalu spet vrnila - zdaj pa spet pleše in igra in dokazuje, da je to njeno življenje.

× Značaj: Umirjena in umetniška duša, hkrati pa tista, ki je vedno pripravljena na zabavo in dogodivščine. Je tista preprosta oseba, ki ji je važno, da se imajo tudi ljudje okrog nje super. Zelo pomembno ji je, kaj si drugi mislijo o njej in zelo stežka prenaša kritiko. Ljudje se velikokrat radi naslanjajo nad dejstvom, da nima nobene izobrazbe, toda sama je nad tem, kamor je prilezla, preej navdušena. Je zelo tovariška oseba, ki ponavadi svoje prijatelje postavi pred sebe in pomembneje ji je to, kako se počutijo oni, kot pa to, kako se počuti sama. Ne mara biti v središču in veliko raje enostavno tiho posluša to, o čemer se njena družba pogovarja. Kljub temu, da nima narejenega študija, je precej razgledana oseba in se rada pogovarja o zanimivih, tudi filozofskih temah, če le najde pravega sogovornika. Zaradi njene umetniške narave je rada sama in rada občuduje naravne čudeže; rada se sprehaja naokrog, rada samo opazuje, kako se narava okrog nje spreminja. Rada potuje in rada ima fotografiranje, s katerim se amatersko tudi ukvarja. Rada se posveča igranju violine, tudi ko tega poklicno ne počne in doma se večkrat tako zamoti v prostem času. Njena velika ljubezen je tudi pisanje pesmi, ki jih pozneje uglasbi, toda po krajšem času idejo o tem, da bi iz tega nastalo kaj več, preprosto ovrže. Zelo jo je strah neuspehov in ker slabo prenaša poraze, je velika možnost, da bi znorela ali si kaj naredila samo zaradi tega, ker ji nekaj ni uspelo. Čeprav deluje kot tip človeka, ki ni najbolj družaben in ki se najraje zadržuje sam zase, seveda s svojo violino ali baletnimi čeveljci, je pravzaprav precejšnja žurerka. Zvečer je lahko tudi zvezeda zabave in res zna takrat popolnoma presenetiti. Glasbi se namreč ne prepusti samo na odru, temveč vsepovsod, kamor gre. Še ko hodi po trgovinah ali ko kuha kosilo v kuhinji, začne migati v ritmu glasbe. Nekako ta vrti njen svet. Tako je tudi, če se odloči za žuriranje dolgo v noč, skorajda ves čas na plesišču. Nekako je to tisto, kar jo na nočni sceni najbolj pritegne. Ljubezenjske afere sicer niso zanjo, a v čem drugem se trenutno ne najde, zato so hitre in kratkotrajne ljubezni edino, kar jo v zadnjem času doleti. Verjame v pravo ljubezen, zato je precej razočarana, ker s stalno zapleta v brezpomenske romance, toda prepričana je, da bo nekoč našla to, kar išče.

× Posebnosti: Ogromnokrat ji je bilo ponujeno delo fotomodela, čemur bi morda zaradi svoje postave ustrezala še bolj kot baletu, a tega se trenutno vztrajno brani, saj je prepričana, da jo na ta način lahko doleti sam še anoreksija in nesrečno življenje.

× Primer RPG posta: Pogled na prtljago jo je vedno znova presenečal. Kljub temu, da je včasih za seboj nosila polno vsega, je zdaj dosegala, da je s seboj vzela samo še do vrha natrpan nahrbtnik, tobrico z dokumenti in mobilnim telefonom ter violinski kovček. Nič več ni s seboj prenašala celega življenja - na vlak je bila zdaj pripravljena sesti kar tako, nepripravljeno, ne vedoč, kaj vse jo lahko čaka v tujem mestu. Njena glasbena hiša ji je odobrila krajši odmor in med tem odmorom je imela namen obiskati Benetke. Tukaj ni bila že od malih nog; enkrat so se tukaj ustavili z babico in Marcom.. Kako dolgo ga že ni viela! Toda bližal se je božični čas in če bo imela srečo, potem se bo ob vrnitvi v Neapelj ustavila tudi v centru mesta, kjer naj bi živel njen brat.. Dvomila je, da bo doma. Zabredel je tako globoko, da najhujše, kar je počel, sploh ni bila več droga. Toda imela ga je rada in pogrešala ga je. "Medkrajevni vlak s končno postajo Benetke pelje iz perona 8 ob 16. uri in 15 minut," je do nje priplaval medli glas napovedovalke po zvočniku. Na hrbet si je oprtala nahrbtnik, prijela je violinski kovček in se odpravila po podhodu. Mimo nje so brzeli neznanci in s pogledom je ošinila prav vsakega izmed njih. Čemu kisli obrazi? Bližali so se prazniki, toda ljudje, ki so hiteli mimo nje, so gledali, kot bi bilo njihovo življenje navaden kup gnoja, ki ga še pogledal nihče ne bi. Vedno si je razbijala glavo s tem; na nobenem obrazu ni počival zadovoljen nasmešek. Ustavila se je šele pred velikim vlakom, ki je čakal, da odrine. Po stopničkah se je napotila na peron in zasedla prvi prost sedež, ki ga je ujela s pogledom; nahrbtnik je odložila na polico nad sedeži, sama pa sedla in se z glavo naslonila na naslonjalo. Veselila se je svojega odhoda in pričakovala je nekaj novega. Želela si je nečesa, zaradi česar bo lahko rekla: bila sem tam, videla sem to in to. Violinski kovček je pozorno položila na prost sedež zraven sebe in ga rahlo pobožala s svojimi tankimi in dolgimi prsti. Bog, najraje bi zaigrala. Kar tukaj, sredi vlaka, ob množici ljudi. Zakaj pa ne? Zato, ker bi lahko šlo komu igranje na živce. Toda kako je lahko ljudem šel na živce mili glas violine in njegova mogočnost, ki ga je hkrati lahko dosegel?
Med dolgo potjo proti Benetkam je kar nekajkrat zadremala, končno pa se je zbudila, ko je zunaj padal dež, že zdavnaj se je zvečerilo. Sam pogled na zunanjo pokrajino ji je povedal, da je blizu - blizu končnemu cilju, blizu kraju, kjer bo skušala navezati nova spoznanstva in nova spoznanja. Iz torbice je vzela telefon in v sporočilih natipkala 'Tukaj smo.', sporočilo pa poslala očetu. Še zdaj je bila z njim ves svoj čas na vezi; delila sta si vendar popolnoma enaka zanimanja glede glasbe in zaradi te obširne skupne točke, nista bila samo oče in hči, ampak tudi prijatelja. Vlak se je počasi pričel ustavljati; od tukaj bo potrebno poiskati nov prevoz.

Poglej uporabnikov profil

16default Re: Opisi. on Pet Okt 31, 2008 7:53 am

Gabrielle

avatar
Administrator
Administrator
Že na zunaj lep opis, navznoter pa še bolj.^^
Welcome pa uživej na forumu :smile


_________________


.I just love the flowers.
Poglej uporabnikov profil http://venezia.secrets-stories.net

17default Re: Opisi. on Tor Nov 04, 2008 12:26 pm

Gost


Gost
× Ime in priimek: Vanessa Lorena Berrow (lik je izmišljen)

× Država in mesto: Milano, Italija (rojena, zdaj živi v Benetkah)

× Benečan ali turist?
Benečanka

× Poklic/študij:
Turistična vodička, občasno manekenka (ljubiteljsko)

× Starost:
24 let

× Slika + opis:



Kdorkoli jo je opazil, kadarkoli, na kakršnikoli destinaciji, si jo je zapomnil za zmeraj. Njena zunanjost je namreč izjemno nenavadna in skorajda vsem pade v oči takoj, ko pogledajo v njeno smer. In tega se dekle, ki naokoli hodi s takšnim, svojim odštekanim videzom pravzaprav močno zaveda, ter tudi s pridom izkorišča. Njeni izrazito dolgi, temno rjavo obarvani lasje nikoli ne bodo v enaki frizuri več kot dva ali tri dni, le barva, ki je skozi leta postala njen zaščitni znak ostaja, za zmeraj, kakor pravi sama, enaka in je še zaenkrat nima namena spremeniti. Višina, do katere sega njena postava je povprečna, a dekle se za to ne zmeni, le mogoče malce potihoma želi, da bi bila za nekaj centimetrov višja. Visoka je namreč slabih 177,5 centimetrov čeprav so ji redke prijateljice velikokrat dejale, da je to čisto dovolj zanjo. In Vanessa se je odločila, da jim bo verjela. Prav tako, na njej obstaja še ena stvar, na katero je izjemno ponosna – njene hipnotične temne oči, ki sevajo hlad, katerega nikoli ni skrivala, na svoja lica, tik pod črne oči pa si ponavadi nariše simbole, ki ji tisti trenutek, ko stoji v kopalnici pred ogledalom padejo na pamet; skozi prejšnjih nekaj tednov so bili to majhni srčki in Nessa je dobo slednjih potegnila še za nekaj časa; vendar le vprašanje časa je, kdaj bo stvar zamenjala. Njena polt je nenavadno bleda in to je le še ena od večih posebnosti na njeni zunanjosti, brez katere Vanessa, nebi bila več Vanessa. Njen stil je pač njen, kakor bi dejala sama. Njena tipična obutev so ponavadi čevlji z visoko peto, z namenom, da 'popravijo' njeno višino. Veliko ljudi se ozira za njo, požela je že nešteto pogledov, katere je, pred nekaj časa, čisto tako, za zabavo štela, a vseeno ve, da ima vsak posameznik čisto drugačno misel o njej. Za nekatere je le še eno neumno dekle več, spet nekateri vidijo na njej nekaj posebnega, kar bi bilo pametno izrabiti v svoj prid. A Nessa ima svoj stil rada in do njega je izjemno zaščitniška, kar pomeni – pod nobenim pogojem ga ne bo spremenila, dokler se ne bo naveličala, ali pa komu pustila, da jo kopira.

× Družina + preteklost

Manekenka Clementina Lia Miller in poslovnež Bernardo Berrow, Vanessina starša, sta se spoznala v italijanski restavraciji Mamma Mia! v Rimu. Bernardu je Clementina takoj padla v oči, zbral je ves svoj pogum in jo povabil ven. Tudi Clementini je bil Bernardo všeč, zato sta odšla na prvi zmenek. Na romantičnem tri urnem potovanju z ladjo, njunem šestem zmenku, je Clementina dobila svoj, dolgo pričakovan, prvi Bernardov poljub. Iz poletne romance med Milanko in Firenčanom se je razvila prava ljubezen. Tako sta bila srečna, dokler ni nekega dne Clementina izvedela da je noseča. Otroka sta se zares veselila, in sklenila, da bosta svojo ljubezen okronala z poroko. Odplula sta v Benetke, mesto o katerem sta sanjala. Kupila sta veliko vilo, saj sta bila premožna. Kmalu sta se poročila, v velikanski cerkvi. Po nekaj mesecih se jima je rodil nedonošen sin Luigi. Moral je v inkubator, na intenzivno nego. Imel je hudo bolezen in je umrl. Clementina in Bernardo sta prejokala dneve, tedne, mesece, leta. Po štirih letih sta spoznala, da tako ne gre in se zopet pobrala. Čez leto dni je Clementina rodila zdravo in močno Vanesso Loreno. Vanessa je imela pravljično otroštvo. V veliki vili, na velikem posestvu in z vsemi možnimi igračami je bila srečna. Pri petnajstih je doživela prvi poljub, od angleškega turista Johna. Po tem sta hodila še dva tedna, ko se je moral John vrniti. Vanessa ga je prebolela. Pred kratkim se je preselila v svoje stanovanje, nekje v Benetkah. Tam živi še danes.


× Posebnosti:

Na stegnu ima tetovirano lobanjo, ki si jo je dala napraviti pri dvajsetih letih.


× Primer RPG posta:
Vanessa je stala pred vrati družinske družinske vile, objemala starša, brisala solze vsem trem. V enim ušesom je poslušala mamine napotke, naj bo pridna, naj ne žura preveč, naj ju velikokrat obišče, itd. Namreč, selila se je v svoje stanovanje. Končno, pri štiriindvajsetih je menda res čas. "Joj, mami, saj ne grem na konec sveta no," se je smejala, a zraven tudi jokala. Pogrešala bo vse, to prekrasno naravo, starše, služabnice, s katerimi je prijateljevala... Celo debelega mačka Bonbonita, najbolj leno bitje na posestvu. Obrisala je solze še sebi. "No vidita, zdaj pa še jaz jočem!" se je pošalila. Ko je na posestvo zavila limuzina, oz. družinski taksi, so mami spet začele liti solze, in objela jo je. Od objema so Vanessi zaškripala rebra. Še zadnjič so se poslovili (spet!) in Vanessa se je usedla v taksi. Njenih šest kovčkov so služabniki nemudoma odnesli v avto, čim so videli, da je Vanessa stopila v limuzino. Očetu in mami je mahala, dokler nista izginila iz njenega vidnega. polja. "Končno sama!!!" je zavpila Vanessa, ne meneč se za šoferjev začuden pogled. Udobneje se je namestila na kavč, na katerem je napol ležala, napol sedela. Kako bo, ko bom sama? je razmišljala. Od nekdaj se ji je zdelo biti sam v svojem stanovanju nekaj najboljšega. Zdaj pa ni bila prepričana. Vedela je, da bo stanovanje "na nivoju", torje luksuzno opremljeno. Vseeno jo je bilo strah osamljenosti. Nenadoma so se ustavili. Vanessa je izstopila iz avtomobila. Stolpnica, ki je bila pred njo, je bila luksuzna. Skoraj vsa je bila steklena. Zahvalila se je šoferju, ki je povedal, da bodo njene kovčke dostavili v roku pol ure. Pogledala je na listek, na katerem je pisal naslov. Vzela je ključe, si še enkrat ogledala mogočno stavbo in vstopila.



Nazadnje urejal/a Vanessa Čet Nov 06, 2008 6:08 am; skupaj popravljeno 1 krat

18default Re: Opisi. on Sre Nov 05, 2008 5:32 am

Gabrielle

avatar
Administrator
Administrator
Lep opisek. drugače sam izpolni svoj profil, pa bolše bi bilo, če bi za sliko dala malce manjšo oz. tako, da ne bo kakšne povezave.
+ zdi se mi malo čudno, da je benečanka, pa živi v Milanu, ker to mesto ni ravno najbližje no Wink .
drugače pa welcome in izvoli pisat^^ :smile


_________________


.I just love the flowers.
Poglej uporabnikov profil http://venezia.secrets-stories.net

19default Re: Opisi. on Sre Nov 05, 2008 6:01 am

Gost


Gost
Vanessa se je preselila v Benetke pol. Very Happy

A sem tole pozabla napisat? Ojej letim popravit. Tnx Very Happy

20default Re: Opisi. on Sob Nov 08, 2008 7:21 am

Carina

avatar
Benečan/ka
Benečan/ka
× Ime in priimek:
Carina Giovanna Briare

× Država in mesto:
Benetke, Italija

× Benečan ali turist?
Domačinka

× Poklic/študij:
Slaščičarka

× Starost:
24 let

× Slika + opis:
Carinino narodnost je le težka zgrešiti. Čokoladno zagorela polt in temni lasje, ki jim je sonce naredilo naravne pramene, delajo Carino pravo italijanko. Tudi njen značaj ima italijanske korenine. Temperamentna, polna energije in vedno pripravljena na zabavo. Ima očarljiv širok nasmeh, ki se mu je težko upreti. Kar sili te, da se nasmejiš z njo. Vedno je dobre volje, optimistična in polna energije. Topla oseba, ki nikdar nima slabega dne, bi lahko rekli. Vedno prijazna in dobrodušna Carina je vselej tam za svoje prijatelje in tudi v težavah zna ohraniti trezno glavo in misliti optimistično. Njene temne oči se čudovito skladajo iz izrazitimi obraznimi potezami in polnimi ustnicami. Carina ni klasična lepotica, je nekaj posebnega. Ima vitko postavo, saj vsako popoldne teče. Tega se striktno drži in če kdaj ne more, to nadoknadi naslednji dan. Je višja od povprečnih italijank, za to so krive njene dolge noge. Oblači se v udobna oblačila, saj je odločno proti visoki modi, ki dekleta sili v skrajnosti. Njena zapestja in vrat so vedno polna drobnega nakita, saj ljubi kič in ostale drobnarije. Je zelo odprta oseba, ki vedno pove kaj si misli, ne glede na posledice. Ne prenese priliznjenosti in laži. Tudi prikrivanje je zanjo laž. Svojemu partnerju je vedno zvesta in prilagajajoča. Nikdar se ni podila za fanti, ni bila nora na fante in vsekakor daleč od avanturistke. Je mnenja, da je ljubezen nekaj posebnega in ne nekaj za eno noč.


× Družina + preteklost
Rodila se je na obrobju Benetk, materi Monici in očetu Tomasu. Njena družina nikdar ni bila bogata, toda tudi stradali niso. Živeli so v majhni, prijetni hišici, kjer je vedno dišalo po domačem pecivu. Carina se je že kot otrok navduševala nad peko različnega peciva, eksperimentiranja s sestavinami, zato si je že pri trinajstih izmislila svoje pecivo, ki se je dobro uveljavilo na trgu. Takrat je bila odločena kaj bo postala, ko bo velika. Slaščičarka. Vpisala se je na kuharsko šolo v Milanu, kjer je spoznala Marca, ki ji je zmešal glavo. Bila sta že skoraj pred oltarjem, ko so jo začeli razjedati dvomi in razdrla je zaroko. Ni še bila pripravljena. Marca je to tako strlo, da je prekinil vse stike. Ker je že dokončala šolanje, se je vrnila v rodne Benetke. Starša sta ji posodila denar in v centru mesta je odprla svojo prvo slaščičarno. Slaščičarna je bila pravi uspeh in tako je Carina skorajda obogatela. Tako zdaj vsak dan z veseljem odide na delo in pripravlja najrazličnejše sladice, ki gredo v prodajo kot za med. Zaradi njenega uspeha v slaščičarstvu so ji bila ponujena najrazličnejša mesta v raznih slaščičarnah drugod po svetu. Vsi, družina in prijatelji, so jo spodbujali naj zgrabi priložnost in potuje, toda Carina je vse ponudbe zavrnila. Izmikala se je pojasnilom in vedno metala bedne izgovore, da ni hotela pustiti prijateljev in družine, toda resnica je daleč od tega. Resda nekoga ni hotela pustiti. Osebe, za katero se je Carina že odločila, da edina pot do sreče.

× Posebnosti:
V otroštvu je imela težko operacijo na srčni zaklopki, zato ima manjšo brazgotinico na prsnem košu.

× Primer RPG posta:
Bilo je zgodnje jutro. Čas, ko se večina turistov in domačinom vrača iz zabav, ostali pa so še globoko pod odejami. Sonce se je šele prebujalo, zato je hlad vel po ozkih ulicah Benetk, mesta na vodi. Carina, popolnoma prebujena in pripravljena na nov dan, je s svojimi hitrimi koraki hodila po ozki uličici, ki bi vsakemu običajnemu turistu vlil strah v kosti. Okna so bila prekrita z deskami, iz stanovanj se je lahko slišalo kričanje, tako žensko kot moško. Toda to je bila bližnjica do njene slaščičarne in ni se ji dalo obiti vseh teh stavb, saj bi izgubila veliko časa. Mimogrede je ošinila svojo uro, ki jo je imela na levem zapestju in ugotovila, da bo morala malce pohiteti, če hoče pravočasno odpreti. Preden bo na vrata lahko zasijal napis Odprto, ima še veliko za postoriti. Pospešila je korak in že je bila na drugi ulici, ki je bila mnogo prijaznejša, svetla in polna trgovinic. Njen korak je malce upočasnil, kar podzavestno, saj se je že bližala trgovinici, ki ji je povzročala, da se ji je srce preskočilo nekaj utripov. Njene oči so se sprehodile po steklenih izdelkih, ki so bili na prodaj, toda želele so videti nekaj drugega. Nekoga drugega. Ni ga bilo. Trgovina je bila prazna. Bila je prezgodnja. Začutila je kanček razočaranja. Njena dobra volja se je malce razblinila. Upala je, da bo tudi danes zjutraj videla njegove iskrive oči in temne lase, ki ji že tako dolgo mešajo glavo. Namuznila se je in nadaljevala svojo pot po ulici. Ustavila se je šele pred svojim lokalom, ki je bil še v temi. V torbici je poiskala šop ključev in odklenila. Vstopila je in prižgala luči, ki so hipoma slaščičarno naredile bolj toplo in domačo. Vklopila je pečico, da bi lahko spekla sveže slaščice, obenem pa že pričakovala prve stranke, ki jim je padel sladkor.

Poglej uporabnikov profil

21default Re: Opisi. on Ned Dec 07, 2008 11:43 am

Sara

avatar
Benečan/ka
Benečan/ka
× Ime in priimek:
Sara Alirelli
× Država in mesto:
Italija, Rim
× Benečan ali turist?
Benečan
× Starost:
25
× Poklic/študij:
receptorka v hotelu
× Slika + opis:

Stara je petindvajsten let a na pogled jih kaže manj. Včasih je to dobra prednost včasih pa slaba. Ima zlate razmršene lase in nebesno modre oči. . Njen angelski obraz privlači nasprotni spol. Vendar Sara nikoli nobenega ne sprejme saj se boji, da bi se ponovila njena preteklost. Čeprav navzen ne kaže svoje narodnosti je Sara prava mala italijanka . Vedno je modno oblečena in poskrbi, da se njena ličila blaga včasih pa dokaj močna. Njen nasmeh je prikupen in prisrčen. Njen nasmeh je njen zaščitni znak in tega se sama dobro zaveda. Sama ni optimist a je vedno polna energije in pravi borec. To, da je živela v mnogočlaski družini in boj za preživetje le-te je Saro naredilo pogumno in močno. A Sara je kljub vsemu čustveno dekle. Njena preteklost je oblikovala njen značaj. Sara ima lepo postavo saj je strastna plavalka. Vsak dan trenira in teče kar se ji obrestuje in z lepo postavo poplača vse kapljice znoja. Obožuje nakit in tega nikoli ne primankuje. Kot prava italijanka pa vedno nosi očala. Je temperamentna in obožuje zabave. Njen stil je moderen a ne preveč. Če neka barva ni v modi je ne bo oblekla a vseeno kdaj to prekrši in skombinira barve v pravo kombinacijo. Njeni priajtelji pravijo, da je Sara prijazna in vesela oseba in, da jih to preseneča glede na njeno preteklost.
× Družina + preteklost:
Sara se je rodila v Rimu kot peti otrok sedemčlanske družine srednjega sloja. Njeno življenje je bilo mučno in težko. Vedno je hotela imela veliko stvari kot so jih imele njene prijateljice iz višjega sloja. Sara jim je vedno zavidala. Imela je 3 brate s katerimi se ni razumela nikoli. Presenečenje je to, da niti ni jokala, ko je pri njenih 13 letih umrl najstarejši brat. Niti kapljica solze ni kanila na bel obraz. Mama jo je zaničevala in sovražila. Zanjo je bila vlačuga in narkomanka. Saro je to močno prizadelo. Oče je bil strog in je vedno tepel njene brate in sestre njo pa še največ. V celi družini je čutila zaničevanje in sram, da jo imajo v družini. Kot otrok je bila zao tiha in svoje dneve je preživljala po lokalih kjer so ji moški lačni strasti plačali pijačo in jo spravili v posteljo. S tem je služila denar bila je vlačuga. Spala je z mladoletnikimi in tudi tistimi preko 50. Vsem v družini se je gabila. In sama sebi se je tudi. Noči je preplesala ob drogu ali pa ob moškem, ki se jo je dotikal sama pa je nemočno ležala. Vse v šoli je zavračala razen nekega dne jo je povabil najbolj popularen in najlepši fant na celi šoli na zmenek v drago restavracijo in na kratek sprehod. Sara je bila slepa in to se ji je vrnilo. Ko sta se sprehajala v temni noči jo je Mick zgrabil in se jo dotaknil po prepovedanem območju. Sara se je ustrašila. Jokala je a ni pomagalo. Mick jo je posilil in jo pustil vso umazano od zemlje ter golo v grmičevju. Zjutraj jo je našla policija. Mama jo je žalila z vlačugo in jo brcnila iz hiše. Sara nikoli več ni videla družine. V tistem trenutku je bila sama na svetu. Študirat je začela medicino in zaposlila se je v hotelu. V majhnem stanovanju je premišljevala o družini in jokala in joče še dandanes. Bilo jo je groza kako ji je lahko ena napaka spremenila svet.
× Značaj:
Je preprosta, temperamentna in močna oseba. Mnenje drugih ji ni pomembno. Ni naivna oseba kot je v preteklosti bila. Njen karakter se je okrepil. Ni dvolična in vse pove v obraz. Vse svoje bližnje postavi na prvo mesto sama pa je na zadnje. Čeprav svojega izgleda ne zapusti in je popolna. Ne mara biti v središču pozornosti saj tudi nikoli ni bila. Kritike veselo sprejme in se ji ne zdijo nič slabega. Je nežna in mila oseba, ki je hkrati močna. Njen obraz je njena krinka in vsi mislijo,da je naivna oseba a ni tako. Sara je vedno polna presenbečenj katere tudi sama obožuje. Spoznava veliko ljudi saj kot receptorka v hotelu preživlja samo sobe. Rada govori a ne o sebi. Ena beseda je dosti, da se opiše. In to velikokrat uporabi. Njeni priajtelji še vedno ne vejo vsega o njej. Ni skrivnostna ali zahrbtna oseba. Take osebe sovraži in jih ne prenese. Niti tistih , ki mislijo, da so nekaj več kot drugi.Ni žurerka a to ne pomeni, da ne mara zabav le rada se jih ne udeleži. Obožuje pisanje pesmi a te so večinoma žalostne. Vedno hoče v vsem uspeti in ne prenese poraza. Sama pravi, da je v življenju bila preveč poražena. Je družaba a včasih si želi biti sama in ljudje okrog nje jo razumejo. Vsi v hotelu so njena družina, ki jo ima rada. Obožuje nakupovanje na katerega se pogosto odpravi. V ljubezni je skeptnična in moškim ne zaupa. A ostaja ji upanja, da bo našla tistega pravega. A v avanture se ne zapleta in ni več tista vlačuga kakršna je bila. Vse skupaj jo je izučila in bilo ji je samo žal, da je mogla izgubiti toliko zaradi ene lekcije. Vendar ve, da v življenju doživiš uzpone in padce. Ni sramežljiva in upa si vse vendar pozna meje katere ne prekorači. Meje so določene, da veš do kam moraš iti in Sara se to dobro zabeda in to vztrajno upošteva.
× Posebnosti:
Velikokrat je dobila ponudbo modela. Nekatere je zavrnila nekatere pa sprejela.
× Primer RPG posta:

Sara je preživela še eno naporno noč v hotelu. Vrgla je torbo na posteljo in odšla v kopalnico. V majhno kad si je natočila vroče vode in si pripravila kopel. Sprostila se je in prižgala najljubšo glasbo. Zatrla je okna z zaveso saj ni hotela gledati mračnega vremena, ki je bil zunaj. Mrmrala si je pesem in preživela skoraj uro v kadi. Sproščena je bila zato je pospravila je za sabo in se v kopalnem plašču, katerega je dobila od prijateljice odpravila do kuhinje. Pripravila si je lahko večerjo in natočila kozarec vina. Prižgala je televizijo in se potopila v filmski svet. Ogledala si je film, ki ni bil nič poseben a drugega ni imela za delat. Skoraj je zaspala a se je zbudila in pomila posodo. Malce je še popolnoma mirno stala v kuhinji in razmišljala kaj bi lahko počela. Njen telefon je zazvonil in Sara je pomislila kdo bi lahko bil. " Kje si ti meni, mona! Kaj ti nisem rekel, da je danes top pop zabava leta pri meni doma? Lepo te prosim nariši se v moji hiši in daj nasmešek na usta. Michaelo te opazuje capish? je kričalo v telefon. " Michaelo pa prav danes, veš , da nima volje. Dragi delala sem od 6 zjutraj do 9 zvečer. In ti mene še povabiš na zabavo? Vendar bom prišla tebe nikoli ne pustim na cedilu" je Sara odgovorila in se zmrdovala sama pri sebi ,da mora na zabavo. A Michaelo je bil njen prijatelj, katerega je preprosto oboževala. Nadela si je obleko, obuha sandale in si uredila prinčesko. Naličila se je in dodala dodatke. Še zadnjič se je ogledala in poklicala taksi. Tako je samo še morala počakati na taksi in to da prispe do zabave top pop leta kot jo je imenoval Michaelo. Taksi je potrobil in Sara se je hitro odpravila iz stanovanja. Čakalo jo je najmanj 500 stopnic.

Poglej uporabnikov profil

22default Re: Opisi. on Pon Dec 08, 2008 5:24 am

Gabrielle

avatar
Administrator
Administrator
Lep opis, tko da, pozdravljena :smile
edin kar me malo čudi, da je z rima in hkrati domačinka.^^


_________________


.I just love the flowers.
Poglej uporabnikov profil http://venezia.secrets-stories.net

23default Re: Opisi. on Pon Dec 08, 2008 9:44 am

Sara

avatar
Benečan/ka
Benečan/ka
Gabrielle je napisal/a:Lep opis, tko da, pozdravljena :smile
edin kar me malo čudi, da je z rima in hkrati domačinka.^^

Zato ker že dolgo živi v Benetkah Very Happy Very Happy

Poglej uporabnikov profil

24default Re: Opisi. on Sob Dec 20, 2008 1:10 pm

Audrey

avatar
New member
New member
× Ime in priimek:
Audrey Elizabeth Kettering

× Država in mesto:
Rojena: London, Anglija, sedaj živi v Benetkah

× Benečan ali turist?
Domačinka (priseljenka)

× Poklic/študij:
Študij psihologije in ekonomije

× Starost:
22 let (4. letnik)

× Slika + opis:

Audrey. Ta nora, odštekana in predrzna študentka. Na ulici, vsepovsod preprosto izstopa zaradi svojega, za marsikoga nesprejemljivega stila. Lase si barva v žive in divje barve, kot so pink, modra, zelena, oranžna z raznobarvnimi prameni in druge. V nosu ima obroček, ki marsikoga povsem ogorči. Njeni lasje ji segajo do zadnjice, in takšni so vedno; nikoli je ne boste videli z krajšimi ali daljšimi; spreminja se zgolj barva. Njene samoglave pričeske, ki ogorčijo ljudi na cesti, smo že opisali. Njena postava je bila od nekdaj popolna, čeprav se z njo sploh ni trudila, in nikoli se ji ni poznal kakšen hamburger ali košček tortice. Audreyina šibka točka so ličila. Make up, šminke, lip glossi, maskare, svinčniki, puder, vse to Audrey preprosto obožuje, ljubi. Ima ogroooomno ličil, in vedno je naličena, tudi doma. Ne prenese, da bi kdo 'šaril' po njej, in se vedno naliči sama. Najhuje bi ji bilo, če bi se mogla oblačiti po pravilih. Tako tudi modo čisto ignorira, in se oblači po svoje. Res ne razume nekaterih, ki bi raje umrli, kot šli dvakrat ven v istih kavbojkah. Če njej oblačila niso všeč, si jih sama predela. Potrebnih je zgolj nekaj pripomočkov, in iz nje se razvije prava ustvarjalna Audrey. Nekaj, kar to divjo, trenutno, zelenolasko, razlikuje od drugih je tudi njen stil. Vleče na emo, vendar Audrey ne bi nikoli oblekla ene same barve; na njej se dnevno preliva vsaj pet barv, ki, po Audreyini volji, nikakor ne pristajajo skupaj. Marsikdo jo jemlje za emota, saj ima lase čez oči, in tudi oblači se tako, vendar je Audrey pozitivna in vedno nasmejana, kar dobro kažejo pisane barve njenih ličil, oblačil in pričeske. Ta njena divja drugačnost, uporništvo in samosvojost, zapelje marsikaterega fanta. Audrey ima samozavest in hud videz. Oboje je magnet za nasprotni spol.

× Družina + preteklost
Marec. Nevihtno vreme je bičalo Lyssandro, ko je rojevala Audrey kar na ulici. Bila je revna. Audrey je bila hčera posiljevalca, ki je njeno mamo napadel v parku, ko se je vračala domov. Lyssandra je Audrey vzgajala sama, živeli sta v Londonu. Ker je bila po poklicu natakarica, ni zaslužila dovolj za obe. Audrey je morala že mlada delati. V šoli so jo zasmehovali, in travme iz otroštva so bistvo za današnjo Audreyino samozavest. Ne bo dopustila, da bi še kdaj tako trpela kot je tedaj. Ko je bilo Audrey devet let, se je mama poročila z nekim ameriškim bogatašem. Poročila se je zaradi denarja, da bi Audrey lahko bolje živela. Milijonar po imenu John Welton je Audrey in Lyssandro odvlekel v ZDA, kjer sta zares zaživeli bolje. Pri petnajstih je bila Audrey srečna in bogata, toda bila je osamljena; vsi, fantje in dekleta, so se zanimali zanjo zgolj zaradi Johnovega denarja. Pogosto je jokala, in svoje težave ni zaupala nikomur, niti Lyssandri. Le-ta se je kmalu po selitvi v ZDA začela od nje vse bolj oddaljevati, prijateljevala je z zvezdnicami in postala redna gostja pri lepotnem kirurgu. Na kratko; Lyssandri je denar stopil v glavo. John je vse dneve garal v podjetjih, Lyssandra ga je varala, ubogi Audrey pa se je trlo srce od osamljenosti. Novica, da je Lyssandra noseča, je Audrey samo bolj oddaljilo od očima in matere. Starša sta njenemu bratu Collinu posvečala veliko več kot njej, in John ga je zelo razvajal. Audrey se je počutila kot črna ovca v družini. Pri devetnajstih se je odločila, da tako več ne gre. Svojima staršema in bratu je v obraz jasno povedala, kar se ji je vsa ta leta nabiralo na duši. Potem je spakirala kovčke, in čeprav sta ji Lyssandra in John odhod poskusila preprečiti z praznimi obljubami, da bo sedaj boljše, je Audrey odšla. S taksijem se je odpeljala do letališča, kupila vozovnico za prvi let, ki je bil na sporedu in odpotovala z ZDA. Ta let je bil namenjen v Italijo, v Benetke. Audrey se je odločila, da bo tam začela znova. Najela si nje študijsko stanovanje in se vpisala na faks. Sedaj študira psihologijo in ekonomijo. Je tik pred maturo in je srečna; njeno življenje se je nepreklicno izboljšalo.

× Posebnosti:
Ta odštekana Audrey ima tri pirsinge, v nosu, jeziku in popku, ter dva tatooja, napis v starodavni hebrejščini na zapestju ter tigrovo glavo na levem boku.

× Primer RPG posta:
"Dragi potniki, prispeli smo v Benetke. Prosimo, odpnite si varnostni pas in izstopite. Upamo, da vam je bil polet všeč. Lep dan vam želi, Venezia Arways." Audrey je stevardesin glas priplaval skozi eno uho noter, in skozi drugo ven. Vzela je torbico, in se s slušalkami vred odpravila iz letala. Sprehodila se je skozi letališče. Na koncu jo je že čakal taksi. Njeni kovčki so že čakali v njem. Taksist jo je prav zgroženo pogledal; nič hudega, Audrey je bila navajena, da so jo ljudje postrani gledali. Danes je imela zgornjo plast las zeleno, spodaj pa so bili modri. V nosu je imela obroček, ki ga je pred odhodom z ZDA zamenjala. Oblečena je bila v kratko pink-oranžno majico, ki je kazala njen pirsing v popku in tatoo tigrove glave na levem boku. Spodaj je imela kratke belo-vijolične hlače, obuta pa je bila v črne sandale, ki so se zavezali do kolen, črna pa se je prelivala v rumeno. Barvo zelo neusklajena, toda Audrey je bil njen videz všeč. Bil je optimističen kot ta dan, zasnežen, toda za Audrey prelep. Prepričana je bila, da je pripotovala v prekrasen kraj, kjer bo srečna. Ta dan je bil prav gotovo tako optimističen zato, ker je pustila svoje staro življenje za seboj. Tu, v Benetkah bo gotovo pozabila na svojega brata Collina, ki je bil znan kot velik ženskar, svojo mamo Lyssandro, ki je prestala več lepotnih operacij kot Michael Jackson ter delovnega Johna. Vsi so se ji zdeli tako daleč, kot bi gledala v življenje nekega davno izgubljenega prijatelja. Njena družina zanjo ni obstajala več; tu je bila nova, samozavestna in drzna Audrey. Šokiranemu taksistu je namenila nasmeh in se usedla v avto. Vedela je, da jo bo odpeljal novemu, srečnemu življenju naproti.

Pa še nekaj... Prej sem bila Vanessa, vendar ste me zaradi nerednosti odstranili... Obljubljam, da bo Audrey bolj pridna.^^
Razz

Poglej uporabnikov profil

Sponsored content


Nazaj na vrh  Sporočilo [Stran 1 od 1]

Permissions in this forum:
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu