Ime in priimek: Rachel Molly Richland
Država in mesto: Berlin, Nemčija
Benečan ali turist? turist
Starost: 26
Poklic/študij: bivša prodajalka, sedaj študentka
Slika + opis:Njeno življenje je bilo polno nesrečnih trenutkov, zato se je tudi kar se tiče videza, v vsem tem času kar malo zapustila. Veliki cilji so se kmalu razblinili v nič, postala je prodajalka v veleblagovnici zato si tudi lepih in dragih cunjic enostavno ni mogla privoščiti. Vsako jutro je sicer razmetavala oblačila po svoji majhni omari in se poskušala urediti, ampak z majhno plačo to ni bilo lahko delo. Ampak četudi je bila včasih ne ravno urejena in oblečena po zadnjih modnih trendih, je za njo pogledalo marsikatero moško oko. Navadne kavbojke, ki jih je pogosto po nižji ceni lahko kupila v trgovini kjer je delala, enobarvna majica, ki je sicer lepo poudarila njeno telo, včasih pa še kakšen modni dodatek, ki jih je sicer imela izredno malo. Nikoli ni nosila visokih pet, namreč elegantni čevlji enostavno niso bili za njo, poleg tega pa so bili predragi za njeno denarnico. Njena lepo izklesana postava, ni bila posledica ukvarjanja s športom ampak precej zdravo prehranjevanja v majhnih količinah, čemer je botrovalo ravno njeno revno življenje. Rachel je srednje veliko, postavno dekle, vedno nasmejano kljub žalostni usodi, ki jo je doletela kot mladostnico in jo trdno postavilo na realna tla. Že na pogled zgleda iskrena, vsakemu pa, brez občutka obremenjenosti, podari lep nasmešek. Je precej bleda, ponavadi nase ne nanaša na kile ličil, namreč največkrat si jih niti ne more privoščiti, lepa in privlačna zgleda tudi brez maske. Blontni in rahlo valoviti lasje ji padajo preko ramen in se ji lahno uvijajo. Ponavadi jih ima spuščene, v službi pa zahtevajo urejeno in speto pričesko in tudi to ji popolnoma ustreza. Njene zapeljive, modre oči z zanimanjem preiskujejo okolico. Sicer bi brez večjega problema lahko zapeljala kogarkoli ter hitro spremenila svoj socialni status, to ni bil njen cilj. Sama se je želela postaviti na noge in verjela je, da ji bo to nekoč uspelo.
Družina + preteklost:Rachel se je rodila v revno, a na začetku na videz srečno družino, vsaj tako se ji je zdelo kot majhnemu otroku. Ni slišala nočnih prepirov med mamo in očetom, zato niti ni pričakovala očetovega odhoda. Še preden bi se lahko tega dobro zavedala, jih je zapustil. Mamo s petimi otroci je pustil samo. Rachelina mati tajnica, je sicer poskušala skrbeti za njim, ampak bilo je prekleto težko. Kot najstarejša je tudi sama večkrat prevzela skrb nase, v glavi pa ji je še vedno odzvanjala podoba pijanega očeta, ki jo je večkrat pretepal, samo da bi zadovoljil svojo avtoriteto. Pravzaprav je bila presrečna, da je končno odšel, namreč ni bil kaj prida oče, ampak še vedno je ponoči sanjala o srečni in ljubeči družini, o lepem in bogatem življenju, o čarobnem prahu, ki bo stvari spremenil na bolje, ampak to se žal nikoli ni zgodilo. Mati ji je z zadnjimi prihranki omogočila šolanje na elitni fakulteti – Harvard in že je kazalo, da bo Rachelino življenje popolnoma drugačno, spremenjeno na bolje. Ampak ne, hišica iz kart se je podrla, nesreča ji je vzela še zadnjo osebo, ki jo je, njo, njena brata in sestri ohranjala pri življenju. Mama je, ko je Rachel dopolnila osemnajst let, nesrečno končala pol avtomobilskimi gumami in takrat je bilo konec tudi Rachelinega šolanja. V upanju, da bo dobila skrbništvo nad otroci se je takoj zaposlila kot prodajalka v veleblagovnici, ampak ni ji uspelo. Premajhen dohodek in posledično so vsi otroci končali v sirotišnico, potem pa se razkropili po celotni Nemčiji. Ni imela niti pravice do tega, da bi vedela kam so odšli. Njeno življenje se je dokončno zrušilo, ni imela več želje do življenja. Vsak dan isto početje. Služba, kjer zlaga artikle na police, ko se vrne domov poje majhen obrok, večkrat pa se odpravi ven. Na ulico, kjer je sprehaja, opazuje izložbe, kot da jih že ne bi imela vrh glave. Želi si boljšega življenja, ampak možnost za to je vedno manjša in manjša. Razblinja se v nič. Edino kar ji daje voljo in upanje na boljše življenje so srečke, kupuje jih vsak dan, v upanju, da bo včasih dobila vsoto, ki jo bo rešila revnega, pustega življenja, brez smisla. Ampak nikoli še ni dobila nič, izvzemši pet evrov, ki jih je ponovno vložila v srečke in ostala praznih rok. Ni vedela, da se ji bo enkrat sreča le nasmehnila, nekega dne, ko je že popolnoma prepričana v izgubo, s kovancem drgnila po srečki se je njeno življenje obrnilo na glavo. Astronomsko število nul ji je kar odsevalo v glavi in večkrat se je uščipnila v roko, da bi se prepričala, če to niso sanje. Zadela je več milijonov evrov, kar je zadoščalo za celo življenje. Ne bi ji bilo več treba delati, preselila se bo, spremenila svoje življenje. Ne bo več revna, obupana ženska, spremenila se bo, sedaj je bogata in lahko si bo privoščila to, česar si do sedaj ni mogla. Trdno odločena je pustila službo, prodala svoje zatohlo stanovanje in se pred določenega cilja odpravila na letališče, brez da bi vedela kam sploh gre. Odločila se je za Benetke in odpotovala tja, nekaj časa prebivala v hotelu, potem pa kupila razkošno stanovanje in uživala kot kraljica. Še vedno pa je bila samo ženska, ženska brez službe, šole in dobre prihodnosti. Takoj se je vpisala v šolo, tako, da je sedaj zopet študentka. Študentka polna ciljev, med drugimi pa želi ponovno vzpostaviti stike s svojima bratoma in sestrama. Sedaj jih lahko dobi, mogoče bodo lahko celo zaživeli skupaj, končno so se začele uresničevati njene sanje.
Značaj:Nesrečno življenje jo je utrdilo, včasih je še jokala, ko se je spomnila na družino, bratce in sestrice, ki so ji jih odvzeli in razposlali kot pakete v sirotišnice, sedaj pa je trdno odločena, da bo temu naredila konec. Sedaj, ko je končno uspela urediti svoje življenje, pa čeprav s srečko, je odločena, da jih bo našla in zaživela novo življenje z njimi. Ni več tista krhka ženska, ki se je v strahu nežno in prijazno smehljala vsakemu, sedaj je postala precej samozavestna in samokritična. Vse dobre lastnosti so ostale, še vedno je prijetna, iskrena in tista Rachel, ki je živela v Berlinu, v zatohlem stanovanju, vsekakor pa je bolj odločna, organizirana, zagotovo pa v stanju spreminjanja svojega življenja na boljše. Je zvesta, zanesljiva, dobra prijateljica, po drugi strani pa je lahko tudi najhujša sovražnica. Spremenljivega temperamenta, včasih umirjena, počasna, drugič pa kot pravi vulkan, eksplozivna in hitra. Rada ima udobno življenje, verjetno zato, ker ga v mladosti nikoli ni imela, končno si lahko privošči tudi materialne dobrine, ki si jih včasih ni mogla. Je zelo ambiciozna, pri precej poznih letih zaključuje študij na Harvardu, z odličnimi ocenami, čaka jo samo še diploma, potem pa se bo lahko zopet zaposlila, čeprav ji zaradi kupa denarja, to sploh ne bi bilo treba. Včasih je lahko zelo posesivna, ljubosumna, gospodovalna, pa tudi konzervativna in nepopustljiva, zato mora zelo paziti na svoje izbruhe, nikakor pa se ne more znebiti trme. Vsekakor pa je velika nasprotnica pijače in drog, verjetno so to še posledice iz otroštva, kajti tudi sama je dolgo živela ob pijancu, ki jo je ob vsaki priložnosti pošteno pretepel. Poleg tega, pa je v rani mladosti tudi sama zašla v ta svet. Sicer se ji je uspelo pravočasno rešiti, pred pijačo, drogami in ravno zaradi tega se ji to tako gnusi.
Posebnosti:Življenje jo je teplo na vsakem koraku, nikoli ni imela priložnosti za razvijanje svojega talenta, izredno jo privlači glasba, zato je sicer malo pozno, začela z igranjem klavirja. Govori nemško, zaradi življenja v Benetkah, pa se je morala naučiti tudi italijansko.
Primer RPG posta:Sama, popolnoma sama, je ležala na trdi žimnici, ki je nemarno zaudarjala. Bila je tako majhna, ampak vseeno tako zelo nesrečne, da se je rodila v tej družini. Zatiskala si je ušesa, da ne bi slišala grdih besed, ki jih je oče kričal v sosednji sobi. Želela je preslišati vse žalitve, ki jih je vrgel pod nos njeni mami. Mami, ki jo je oboževala najbolj na svetu, mami, ki jo je vedno tolažila, ko je jokala. Danes pa je sama ležala na žimnici, z glavo zakopano v vzglavnik in glasno hlipala. Očitno preveč glasno in slišal jo je oče, ki je bil že kljub zgodnjemu jutru pijan kot čep. Komaj se je privalil do nje in jo pograbil za roko. Ne spomni se vseh besed, ki ji jih je takrat izrekel, dobro pa se zaveda udarcev, ki jih je dobila, po njej so leteli kot bombe. Prizadelo jo je to, da jo tepe lasten oče, popolnoma brez razloga. To so bile njene sanje že dolga leta po tem, ko se je oče odselil in jih pustil same. Kmalu pa so jih zamenjale druge. Krik njene mame, ko jo je zbil avto, zavijanje sirene, jok na pogrebu, vse to jo je spremljalo že celo življenje. Nikoli ni zmanjkalo nesrečnih trenutkov, ki so ji kvarili življenje. Vsak dan je bil isti. Na sebe je zvlekla oblačila, to sploh ni bilo težko, kajti izbire sploh ni imela velike. Pred službo je kupila srečko, mogoče pa se ji enkrat le nasmehne sreča, zadane veliko vsoto denarja in zaživi na novo. Seveda tega ni pričakovala, ampak tega dne se je zgodilo ravno to. Zakričala je, ko je videla toliko nul, nul na srečki, ki ji je sporočala, da je zadela več milijonov evrov. Kri ji je bušnila v glavo, sploh ni vedela kaj naj stori. Končno se je tudi nje dotaknila sreča, dokončala bo študij, uspešna bo, končno se bo lahko uredila po svojih željah, konec je revščine in nočnega hlipanja. Ni več stara, revna, obupana Rachel. Rodila se je nova, bogata, uspešna Rachel Molly Richland.